V času veljavnosti Zakona o denarni enoti Republike Slovenije so pogodbene stranke, ki so svoje denarne obveznosti vezale na tujo valuto (valutna klavzula), lahko zahtevale izpolnitev le v tolarski protivrednosti dogovorjene valute. Od tega, kako so oblikovale zahtevek - bodisi s preračunom (v tuji valuti) dolgovane glavnice v SIT po tečaju, ki je veljal na dan zapadlosti, bodisi z vezavo denarne obveznosti na tujo valuto in napovedjo njenega preračuna v SIT po tečaju, ki bo veljal v času izpolnitve obveznosti - pa je bilo odvisno, do kakšnih zamudnih obresti so bile upravičene.
ZPP člen 153, 153/3, 236, 254, 254/2, 254/3, 283, 370, 370/3.OZ člen 1060.ZOR člen 277.
posojilna pogodba – vračilo posojila – zavrnitev dokaznega predloga – plačilo predujma – dokaz z izvedencem – naslov priče - zaslišanje priče – zamudne obresti – prenehanje obveznosti – prepoved ultra alterum tantum – vpliv odločbe ustavnega sodišča
Nižji sodišči sta pravilno zavrnili izvedbo dokaza z izvedencem, saj toženec v roku, ki mu ga je sodišče že podaljšalo, ni založil predujma za njegovo izvedbo. Toženec je bil opozorjen na posledice neplačila predujma in poučen, da lahko zaprosi za oprostitev plačila predujma pri organu za brezplačno pravno pomoč, česar ni storil.
Priča je bila na narok za glavno obravnavo večkrat neuspešno vabljena, toženec pa ni vedel povedati, kje se priča nahaja oziroma njenega točnega naslova, zato ni zadostil zahtevi iz 236. člena ZPP, zaradi česar je prvostopenjsko sodišče tudi ta dokazni predlog pravilno zavrnilo. Toženec ni predlagal oprave uradnih poizvedb o prebivališču priče, kar bi lahko storil.
Upoštevajoč odločbo Ustavnega sodišča Up-33/05-21 z dne 6.3.2008 in obseg revizijskega izpodbijanja je revizijsko sodišče sodbi nižjih sodišč v obrestnem delu zahtevka spremenilo tako, da obresti prenehajo teči z dnem, ko so dosegle navedena zneska.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – policijska pooblastila - posebni preiskovalni ukrepi – dokazni standard – razlogi za sum - tajno opazovanje in sledenje z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje – tajno policijsko delovanje
Razlogi za sum, ki so podlaga za začetek poizvedbenega postopka policije in hkrati dokazni standard za odreditev nekaterih posebnih preiskovalnih ukrepov, niso zgolj domneva, pač pa temeljijo že na nekih dejstvenih opornih točkah oziroma konkretnih okoliščinah, četudi zgolj oddaljenih indicih.
vrnitev zaplenjenega premoženja - ovire za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi - zaključek postopka lastninjenja - vsebina izreka odločbe nepravdnega sodišča
Ker se v nepravdnem postopku ne odloča o postavljenem zahtevku marveč o ureditvi določenega razmerja ali stanja, v izreku odločbe ni treba zavrniti predlogov, ki jim sodišče ni ugodilo.
Glede na ugotovitvi sodišča prve stopnje, da začasna odredba o prepovedi lastninskega preoblikovanja glede spornega dela nepremičnine ni bila izdana, in da je postopek lastninskega preoblikovanja druge nasprotne udeleženke tudi glede nepremičnine zaključen, je odločitev sodišča prve stopnje, da vrnitev spornega dela nepremičnine v naravi ni možna, materialnopravno pravilna.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 5/2.ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/4.
inšpekcijski ukrep - odstranitev nelegalne gradnje - sklep o dovolitvi izvršbe - upravni akt - vložitev pritožbe po osebi, ki nima te pravice
Ker s sklepom o dovolitvi izvršbe ni bilo meritorno (vsebinsko) odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, ne gre za upravni akt v smislu 2. odstavka 2. člena ZUS-1 niti za akt po 2. odstavku 5. člena ZUS-1. Zoper sklep, izdan na prvi stopnji, se smejo pritožiti stranke postopka. Ker je pritožbo vložila oseba, ki nima te pravice, takšna pritožba ni dovoljena.
Za izvršilne stroške štejejo vsi stroški, ki so nastali zaradi izvršbe in tako tudi stroški ogleda, prihoda, odhoda, priprave izvajalca na izvršbo in drugi stroški postopka v zvezi z izvršbo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004404
ZKP člen 371, 371/1-11.KZ člen 159, 159/2.ZASP člen 5.
razlogi o odločilnih dejstvih - avtorsko delo - obrazložitev sodbe - opis kaznivega dejanja - neupravičeno izkoriščanje avtorskega dela - računalniške igre - glasbena dela
Če gre pri kaznivem dejanju neupravičenega izkoriščanja avtorskega dela za množično kršitev avtorskih pravic velikega števila njihovih imetnikov, navajanje konkretnih avtorskih del v izreku ni nujno. Ob ugotovitvi, da so bila avtorska dela reproducirana neupravičeno, je tudi nepomembno, kdo so avtorji teh del - vsebina obsojenčevega ravnanja je namreč dovolj jasno ugotovljiva na podlagi ostalih okoliščin, opisanih v izreku sodbe, in obsojenec je imel možnost, da se proti takšnim očitkom brani.
ZPP člen 339, 339/2-14.ZASP člen 1, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94.URS člen 34, 35.ZOR člen 200.
povrnitev nepremoženjske škode - kršitev pravic osebnosti - poseg v osebnostno pravico do zasebnosti in osebnega dostojanstva - čast in dobro ime - duševne bolečine - objava razgaljenih fotografij - soglasje modela - višina denarne odškodnine - založniška pogodba - prenos pravic tretjih oseb
Z založniško pogodbo avtor založniku sicer lahko prenese (svojo) avtorsko pravico oziroma pravico do objave avtorskega dela (fotografij kot takih, ki predstavljajo individualno intelektualno stvaritev avtorja), ne more pa z njo (brez soglasja) prenašati pravic tretjih oseb vključno z osebnostno pravico do varovanja lastne podobe.
Toženec ni imel soglasja tožnice za objavo izzivalnih fotografij, kar mu je bilo znano pred samo objavo, in je fotografije kljub temu objavil. Toženčevo dejanje predstavlja nedopusten poseg v tožničine osebnostne pravice, ki je pri tožnici povzročil duševne bolečine, zaradi katerih je upravičena do primerne safisfakcije.
revizija – dovoljenost – vrednostni kriterij – zelo hude posledice -trditveno in dokazno breme
Ker revident svoje navedbe, da je določena vrednost več kot 20.000,00 EUR, ni obrazložil oziroma izkazal, v izpodbijanem dokončnem upravnem aktu pa pravica oziroma obveznost stranke tudi ni izražena v denarni vrednosti, v obravnavani zadevi ni izkazan pogoj za dovolitev revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1.
premoženjska razmerja med zakonci – posebno premoženje – razlogi za revizijo – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – izpodbijanje dokazne ocene v reviziji – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – utemeljitev revizijskih navedb – standard obrazloženosti odločbe – dokazovanje – izvedenec - razlogi za postavitev novega izvedenca – zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca
Dolžnost sodišča po postavitvi novega izvedenstva je podana le izjemoma in ob tem še dodatno omejena iz taksativno naštetih razlogov (prim. drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP). To stori sodišče namreč le takrat, če se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo, če je izvid enega ali več izvedencev nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici zaradi očitne kršitve materialnega zakona – na predlog stranke ali po uradni dolžnosti
Po predpisih, veljavnih v času odločanja tožene stranke, stranka (niti druga oseba) ni bila aktivno legitimirana za vložitev zahteve za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici iz razloga očitne kršitve materialnega zakona, ampak je lahko pristojni organ odločbo razveljavil le po uradni dolžnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004402
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
S tem, ko se vložnik spušča v dokazno oceno sodišča, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa v postopku odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti ni dopustno.
zahteva za spremembo pravnomočne sodne odločbe - obnova kazenskega postopka - posebna vrsta obnove
Če je vložena zahteva za spremembo pravnomočne sodne odločbe na podlagi odločbe Ustavnega sodišča, s katero je bil razveljavljen ali odpravljen predpis, na podlagi katerega je bila izdana pravnomočna obsodilna sodba, gre za posebno vrsto obnove kazenskega postopka, za katero se smiselno uporabijo določbe ZKP o obnovi.
inšpekcijski ukrep - revizija – dovoljenost – vrednostni kriterij – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme –
V upravnem sporu o dovolitvi obnove izrečenega inšpekcijskega ukrepa obveznost stranke v izpodbijanem delu dokončnega upravnega akta ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovolitev revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan. Zgolj navedba po tožnikih ocenjene vrednosti spornega predmeta pa ne zadošča za dovolitev revizije.
ZOR člen 154, 154/2, 174, 177, 941. ZTPDR člen 73, 73/1.
poškodba pri delu - odgovornost delodajalca in zavarovalnice - objektivna odgovornost - spolzka tla kot nevarna stvar - nevarna dejavnost - zavarovanje civilne odgovornosti - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izključitev zavarovalnega kritja
Ker so zahtevki voznika vozila, s katerim je bila povzročena škoda, po splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilske odgovornosti izključeni iz zavarovalnega kritja, je pravilen zaključek sodišč, da toženka ni pasivno legitimirana.
sklep o dovolitvi izvršbe – procesni sklep – zahteva za izdajo začasne odredbe – procesne predpostavke
V obravnavani zadevi je predmet spora presoja zakonitosti in pravilnosti sklepa o dovolitvi izvršbe, s katerim je bilo ugotovljeno, da je odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva ter se je z njim določil tudi način njene izvršbe. Ker s tem sklepom kot procesnim sklepom ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, glede na 2. člen ZUS-1 ni izpolnjen materialni pogoj za odločanje o njegovi zakonitosti v upravnem sporu.
denacionalizacija - revizija – dovoljenost – vrednost izpodbijanega dela - pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – zelo hude posledice za stranko – trditveno in dokazno breme
Po ustaljeni upravno sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu Up-858/08 z dne 3.6.2008 ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem – vrnitev posojila za nakup nepremičnine – solidarna obveznost
Če je bilo kupljeno stanovanje skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev, je pravilen tudi nadaljnji materialnopravni sklep, da tožena stranka solidarno s pokojno A. S. odgovarja za vračilo posojila za nakup stanovanja oziroma za plačilo terjatve tožeče stranke iz naslova regresa, saj gre za obveznost, nastalo v zvezi s skupnim premoženjem (drugi odstavek 56. člena ZZZDR).