izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za odpoved – seznanitev z razlogom za odpoved
ZDR začetka teka prekluzivnega 15-dnevnega roka iz drugega odstavka 110. člena ne veže na zagovor delavca, temveč na seznanitev z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
pridobitev pravice do invalidske pokojnine – prenehanje zavarovanja
Za priznanje pravice do invalidske pokojnine morata biti kumulativno izpolnjena oba pogoja iz 156. člena ZPIZ-1: nastanek invalidnosti prve kategorije in prenehanje obveznega zavarovanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravna oseba - zastopnik delodajalca - razveljavitev imenovanja - učinkovanje za nazaj
Zastopniku tožene stranke je potekel mandat in ni bil podaljšan, novega zastopnika pa skupščina družbenikov (kot za to pristojni organ družbe) ni imenovala. Ker gospodarska družba brez zastopnika ne more poslovati, je na predlog štirih družbenikov direktorja imenovalo sodišče. Kasnejša razveljavitev tega imenovanja ne more imeti učinkov za nazaj, sploh pa ne v tem smislu, da bi se štelo, kot da tožena stranka določen čas ni imela zastopnika oziroma, da so bila vsa njegova dejanja in odločitve nezakonite.
trajno presežni delavec - odpravnina - osnova za izračun - pojem plače - bruto plača
Osnova za izračun odpravnine je „povprečna mesečna plača delavca v zadnjih treh mesecih“. Glede na sodno prakso, ustaljeno že najmanj od leta 1996 dalje, to pomeni povprečje bruto plač.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sprememba sistemizacije – ukinitev delovnega mesta – rok za odpoved
Za presojo pravočasnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi niso odločilne pobude oziroma predlogi delavcev za spremembo sistemizacije oziroma razmišljanja o morebitni drugačni organiziranosti oziroma sistemizaciji, saj je do dejanske spremembe organizacijske strukture prišlo šele s sprejemom spremenjenega akta o sistemizaciji in z njegovo uveljavitvijo.
ZOR člen 200, 203.ZPP člen 370, 370/3, 380, 380/1.
povrnitev nepremoženjske škode – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – osebnostne lastnosti in stanja oškodovanca – višina denarne odškodnine – zapadlost terjatve – začetek teka zamudnih obresti – pravno mnenje
Če je zaradi osebnega stanja oškodovanca obseg škode neobičajno večji, nima to nobenega vpliva na vprašanje obstoja vzročne zveze med ravnanjem in škodnim dogodkom, saj je predvidljivost (adekvatnost) posledic dejanja pri ugotavljanju vzročne zveze upoštevno presojana v razmerju do škodnega dogodka.
revizija – dovoljenost – pomembno pravno vprašanje – možnost stranke izjaviti se o dejstvih - zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Glede vprašanja, ki ga tožnik izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje (kdaj mora biti stranki zagotovljena možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki jih prvostopenjski organ navaja v svoji odločitvi), je vrhovno sodišče že v zadevi, opr. št. U 1451/93 z dne 8.3.1995, sprejelo stališče, da ni kršena pravica stranke do izjave, če je drugostopenjski upravni organ dopolnil postopek tako, da je dal stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev. Stališče sodišča prve stopnje, da z dopolnitvijo dokaznega postopka na drugi stopnji (predložitev dokazil izbrane kandidatke) in s tem, da je bila v dopolnjenem postopku tožniku dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, ni bila kršena tožnikova pravica do izjave v upravnem postopku, ne odstopa od navedene upravno sodne prakse vrhovnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnost iz tehtnih razlogov – očitek pristranskosti pristojnega sodišča
Zgolj pavšalno zatrjevanje pristranskosti pristojnega okrajnega sodišča, ki ni v ničemer konkretizirano, še manj pa podprto z dokazi, ne more utemeljevati prenosa pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 42, 42/1, 83, 83/2-2, 89.ZPP člen 11.
carine - združitev revizijskih postopkov - pomembno pravno vprašanje - pooblastilo ministra - neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje - obnova carinskih postopkov
Ker bi obravnavane zadeve lahko združilo v enotno obravnavanje in odločanje že sodišče prve stopnje in ker Vrhovno sodišče ocenjuje, da ni utemeljenih razlogov zoper združevanje postopkov na revizijski stopnji, je - ob upoštevanju načela pospešitve in ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1) - smiselno uporabilo določbo 42. člena ZUS-1 in obravnavane postopke samo združilo v skupno obravnavanje in odločanje.
pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi - odreditev pripora - vabilo obdolžencu na glavno obravnavo – rok za pripravo obrambe
Čeprav obtožencu od vročitve vabila do razpisanega naroka glavne obravnave ni zagotovljen 8-dnevni rok za pripravo obrambe, se je na vabilo sodišča dolžan odzvati.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - hišna preiskava - odredba o hišni preiskavi – dokazni standard - utemeljen sum – sklicevanje odredbe na policijsko zaprosilo - pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga
Država mora pri posegih v človekove pravice izkazati obstoj pogojev, ki tak poseg dovoljujejo.
Pri presoji zakonitosti odreditve hišne preiskave bi moralo sodišče poleg odredbe preiskovalnega sodnika vpogledati tudi zaprosilo policije kot sestavni del odredbe, saj se odredba nanj sklicuje in šele po presoji v zaprosilu navedenih razlogov za izvedbo hišne preiskave bi bilo mogoče presoditi, ali je bila hišna preiskava izvedena zakonito.
Vrhovno sodišče je na Občni seji 15.10.1980 sprejelo pravno mnenje, da pogodba, s katero ena stranka za življenja izroči vse premoženje drugi stranki, ta pa se jo zaveže preživljati do njene smrti, ni pogodba dednega prava, pač pa pogodba civilnega prava. Pač pa je bila analogna uporaba pravil ZD o pogodbi o dosmrtnem preživljanju v sodni praksi zaradi specifičnosti tovrstnih razmerij uveljavljena predvsem v zvezi z razvezo ali spremembo preužitkarske pogodbe.
Sprememba preživljančevih pravic v dosmrtno denarno rento je glede na vse okoliščine (ko izvrševanje pogodbe zaradi tožnikovega odhoda v dom ne pride več v poštev, razveza pogodbe pa zaradi vmesne nadaljnje odtujitve premoženja tudi ne in ko tožnik ni upravičen do subvencije oskrbnine, ki presega njegovo pokojnino, ravno zaradi s tožencem sklenjenega dednega dogovora ter mu po podatkih spisa razliko doplačujeta sestri, čeprav so vsi "pravi" bratje in sestre tožnika svoje deleže odstopili tožencu zato, da bi skrbel za invalidnega brata pravilna odločitev.
Taksativno naštevanje posameznih vrst objektov, za katere je dovoljena nadomestna gradnja, kaže na omejevanje nadomestne gradnje tudi v smislu istovrstnosti objekta glede namembnosti. Dopustnost nadomestne gradnje je presojati tudi v odvisnosti od obstoječega objekta, ki naj se nadomesti.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - dedovanje izvenzakonskega partnerja
Bistvo te pravde je v ugotovitvi, ali je tožnica zakonita dedinja po pokojnem I. V., njena umestitev v enega od zakonskih dednih redov (na podlagi ugodilne sodbe) pa je v pristojnosti zapuščinskega sodišča.
predkupna pravica občine – potrdilo o (ne)obstoju predkupne pravice – sklep o prekinitvi postopka – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – ničnost upravnega akta – izrek ničnosti po uradni dolžnosti
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, ki izhaja iz določbe 2. in 5. člena ZUS-1, namreč, da izpodbijani akt- sklep o prekinitvi postopka ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1, da ni sklep, s katerim bi bil postopek končan (1. odstavek 5. člena ZUS-1), in da ni sklep iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tožnikovo tožbo kot nedovoljeno na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1. Po tej določbi namreč sodišče zavrže tožbo s sklepom, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, v zvezi s tožnikovim predlogom, da se izpodbijani upravni akt izreče za ničnega po uradni dolžnosti (2. odstavek 37. člena ZUS-1), da tako odločitev lahko sprejme le, če je upravni spor dopusten, kar pa v obravnavanem primeru ni.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - meje sankcioniranja prekrškov – uporaba milejšega zakona
Če se po storitvi prekrška spremenijo materialnopravne določbe ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek, se uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši.
revizija – dovoljenost revizije – pravniški državni izpit – postulacijska sposobnost
Ob upoštevanju pravnega mnenja, sprejetega na Občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 26.6.2002, da sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0011097
ZOR člen 154, 154/2.ZPP člen 11, 11/1, 41, 41/2, 213, 213/1, 287, 287/2, 367, 367/2, 377.
povrnitev škode - objektivna odgovornost delodajalca - pojem nevarne dejavnosti - poklicna bolezen - delo skladiščnika - podlage odškodninske odgovornosti - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
V primeru, ko sodišče ne ugotovi enega izmed pogojev odškodnine terjatve, ni treba ugotavljati še obstoja drugih elementov in v zvezi s tem ni potrebno izvajati dokazov. Dokazovanje naj namreč obsega le tista dejstva, ki so pomembna za odločbo (prvi odstavek 213. člena ZPP).
ZOR člen 210, 210/1, 210/2. ZPP (1977) člen 129, 129/4, 333, 450.ZPP člen 319.
neupravičena pridobitev - vrnitev danega - plačilo na podlagi pravnomočne sodne odločbe - učinki pravnomočnosti - res iudicata - ponovno razpravljanje o utemeljenosti sodne odločbe
Tožnik s tožbo na temelju neupravičene obogatitve ne more zahtevati vrnitve plačanega zenska, saj ga je plačal na podlagi pravnomočnega plačilnega naloga.
O pravnomočno razsojeni stvari se v skladu s 333. členom ZPP (1977) oziroma 319. členom ZPP ne more ponovno odločati, o utemeljenosti odločitve pa ne ponovno razpravljati (razen v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi), zato po pravnomočnosti sodne odločbe ni mogoče uveljavljati, da sodišče ni odločilo pravilno.