Po pričetku prestajanja kazni zapora stranka nima več pravnega interesa za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper sklep o zavrnitvi oziroma zavrženju prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora.
Pri sporni oceni uradnice oziroma sklepu, s katerim je tožena stranka to oceno potrdila, ne gre za odločanje o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika in s tem aktom se ne posega v pravni položaj tožeče stranke. Z oceno delovne in strokovne kvalitete ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Z njo se tudi ne posega v njene ustavne pravice, saj gre za akt, ki sam po sebi še ne učinkuje in ne povzroča pravnih posledic.
obnova postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem – rok za vložitev predloga za obnovo postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – vročanje z nabitjem na oglasno desko
Ker je bil predlog za obnovo postopka vložen prepozno, ga je sodišče prve stopnje zavrglo.
V primeru, ko carinski organ za obračun carinskega dolga kot pravno podlago uporabi določbe o obnovi postopka po ZUP, so nerelevantne navedbe o naknadnem obračunu carinskega dolga po CZ oziroma obratno – ko carinski organ uporabi določbe o naknadnem obračunu carinskega dolga po CZ, so nerelevantne navedbe, ki se nanašajo na obnovo postopka po ZUP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004465
ZKP člen 333, 333/6, 340, 340/2, 371, 371/2, 372, 372/1-5, 424, 424/1.KZ člen 45.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - branje izvedenskega mnenja - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - krivda - odločba o kazenski sankciji - poseben razlog za odpustitev kazni - olajševalne okoliščine
Okoliščine, ki jih je sodišče presojalo pri odmeri kazni v zvezi z obsojenčevim psihičnim stanjem po storitvi kaznivega dejanja (da mu je za nastanek prometne nesreče žal, da je stalno v mislih pri tem dogodku in da je po nesreči zaradi duševne stiske obiskal klinično psihologinjo), niso takšne, da bi jih sodišče smelo presojati le ob predhodno danem izvedenskem mnenju.
ZOR člen 371.ZPP člen 7, 371, 374, 374/2, 375, 377.
dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen državni pravniški izpit - neupravičena pridobitev - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje in spoštovanje načel javne morale - odlašanje z vložitvijo tožbe na prošnjo dolžnika
Za začetek teka zastaranja je odločilna dospelost terjatve. Zastaranje začne teči naslednji dan, po dnevu, ko je imel upnik pravico terjati izpolnitev obveznosti. Ugovor zastaranja tudi ni zoper načela javne morale. Zoper takšna načela je ugovor, če je dolžnik s svojim ravnanjem pripravil upnika do tega, da je s tožbo tako dolgo odlašal, dokler terjatev ni zastarala. Zlasti velja to za primer, ko dolžnik upnika prosi, naj ga še ne toži, češ da bo gotovo plačal, ko pa medtem mine zastaralni rok, se sklicuje na zastaranje. Nedopusten je ugovor zastaranja, če dolžnik z grožnjo ali prevaro doseže, da je prišlo do zastaranja.
ZUN člen 54, 54/2, 55, 55/1. ZGO člen 33a.ZUS-1 člen 75, 75/2. ZUS člen 50, 50/2, 72, 72/4.
enotno dovoljenje za gradnjo – legalizacija objekta – skladnost s prostorsko ureditvenimi pogoji – urbanistični in arhitekturni pogoji
Pri presoji skladnosti lokacijske dokumentacije in enotnega dovoljenja za gradnjo s prostorsko ureditvenimi pogoji je treba upoštevati tako urbanistične kot arhitekturne pogoje.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 42, 42/1, 83, 83/2-2, 89.ZPP člen 11.
združitev revizijskih postopkov – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – neenotnost sodne prakse sodišča prve - stopnje – obnova carinskih postopkov
Vrhovno sodišče ocenjuje, da ni utemeljenih razlogov zoper združevanje postopkov na revizijski stopnji, zato je – ob upoštevanju načela pospešitve in ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1) – smiselno uporabilo določbo 42. člena ZUS-1 in obravnavane postopke samo združilo v skupno obravnavanje in odločanje.
avtorsko delo - citat - glasbena avtorska dela - svoboda citiranja - svobodni pretok informacij - prepoved reproduciranja glasbenih avtorskih del
Že na podlagi gramatikalne razlage besedila prvega odstavka 51. člena ZASP je moč dognati, da ZASP dopušča citiranje vseh kategorij avtorskih del, pri čemer pa mora biti citat bistveno manj obsežen od nosilca citata (odlomki del). Zaradi določitve dovoljenega obsega citata pa so v prvem odstavku 51. člena ZASP še dodatno taksativno naštete kategorije del, in sicer s področja fotografije, likovne umetnosti, arhitekture, uporabne umetnosti, industrijskega oblikovanja in kartografije, kjer je mogoče citirati posamična celotna dela. Navedeno logično izhaja tudi iz same narave avtorskega dela, saj je npr. sliko ali fotografijo primernejše citirati v celoti kot pa njen del. Takšna razlaga določila 51. člena ZASP je tudi v skladu s 60. členom Ustave.
revizija - dovoljenost revizije - dokazno breme - odstop od sodne prakse glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev
Ker v obsegu, v katerem revident uveljavlja odstop od sodne prakse, postopek, končan z delno odločbo, ni bil obnovljen, ne gre za vprašanja, ki bi bila bistvena za odločitev. Glede na navedeno ni izkazan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede odločilnega pravnega vprašanja v obravnavani zadevi, zato ni podana zatrjevana podlaga za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Iz razlogov sodbe sodišča druge stopnje izhaja stališče, da tožena stranka ni uspela vzpostaviti upoštevnega dvoma o dejstvu, da sta bili obvestili puščeni na naslovu njenega prebivališča in ne na drugem naslovu, to pa predstavlja zadosten odgovor na pritožbene navedbe, ki uveljavljajo nasprotno stališče.
ZUP člen 42, 43, 260, 260/1-9.ZMed člen 82, 82/1. ZRTVS člen 14. ZUJIKčlen 100, 116, 117.
javni razpis - obnova postopka - obnovitveni razlog - neudeležba stranke v postopku - stranska udeležba v postopku javnega razpisa - varstvo pravic in pravnih koristi - pravni interes
Ker tožeča stranka ne more biti stranka oziroma stranski udeleženec v postopku javnega razpisa, je bil njen predlog za obnovo postopka javnega razpisa pravilno zavržen, saj tožnica ni izkazala, da je upravičena stranka za vložitev predloga za obnovo postopka v postopku javnega razpisa.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 200, 203.ZPP člen 258, 261.
povrnitev nepremoženjske škode - objektivna odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - delo na višini - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - načelo kontradiktornosti - zaslišanje obeh pravdnih strank
Sodišči prve in druge stopnje sta v tožnikovem primeru ugotovili, da je tožnik, ki je bil zaposlen pri tožencu, stal u, pravzaprav deski, postavljeni na betonsko ograjo balkona. Kljub temu, da je toženca opozoril, da ga je strah, je slednji vztrajal, da se mudi, Tožnik je moral približno 50 kg težak element dimnika s 3-4 metre visokega improviziranega odra podati tožencu na streho. Ko je toženec že prijel element in ga je skušal povleči na streho, pa ga je spustil, pri čemer je element dimnika padel na "grušt", na katerem je stal tožnik in ga premaknil, zaradi česar sta tožnik in element padla na dvoriščna tla. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je šlo za delo na taki višini, ki predstavlja nevarno dejavnost, kot je opredeljena v 173. členu ZOR. Ker za škodo, nastalo v zvezi s tako dejavnostjo, odgovarja tisti, ki se z njo ukvarja in ima od nje korist, je pravilno odločilo, da je toženec odgovoren za povzročeno škodo, ne glede na krivdo.
ZUP člen 5, 5/1, 68, 68/1, 68/2.ZLPZ-1 člen 2, 2/2-11, 25, 26, 26/1, 26/2-7, 27, 27/1, 30.
lastninjenje zavarovalnic - pravočasnost vloženega zahtevka - vložitev vloge pri tretji osebi - SOD kot pristojni organ v smislu ZUP - materialni prekluzivni rok - zamuda roka
Po 1. odstavku 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme preden se izteče rok, vendar pa, če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (2. odstavek 68. člena ZUP). Ta domneva velja le za primere, ko stranka priporočeno pošlje vlogo (kateremukoli) organu v smislu ZUP, in ne za primere, ko vloga sploh ni vložena pri organu v smislu ZUP, ampak pri tretji osebi. Če organ prejme vlogo po izteku materialnega prekluzivnega roka, je vloga prepozna.
Revident ni konkretiziral tistih ravnanj sodišča, ki naj bi predstavljala zatrjevane procesne kršitve v zvezi z izdajo izpodbijane sodbe. Revizijsko sodišče se zato z vprašanjem, ali so bile v postopku storjene relevantne kršitve določb pravdnega postopka, ni ukvarjalo.
ZUS člen 18, 18/1, 21, 21/1, 26, 26/1, 34, 34/1-2.
pravočasnost tožbe - tožnik, ni bil stranka v upravnem postopku
Oseba, ki se ni udeleževala upravnega postopka in ji upravna odločba ni vročena, ampak zgolj poslana v vednost na njeno zahtevo, lahko po prvem odstavku 18. člena ZUS izpodbija dokončen upravni akt, če izkaže, da so z njim prizadete njene pravice ali pravne koristi; tožba je pravočasna, če je vložena v enakem tožbenem roku, kot velja za stranke, ki so se udeleževale upravnega postopka.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004461
ZKP člen 371, 371/1-11, 383, 383/1.KZ člen 50.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nerazumljiv izrek – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – sprememba sodbe – sprememba kazenske sankcije – pogojna obsodba - poseben pogoj v pogojni obsodbi
Če sodišče druge stopnje poseže v sodbo sodišča prve stopnje glede odločbe o kazenski sankciji le v obsegu, ki zadeva določitev kazni ter enotno kazen in preizkusno dobo, s spremenjeno odločitvijo ne odpravi posebnega pogoja, določenega v pogojni obsodbi v prvostopenjski odločitvi, čeprav ga ne izreče ponovno.