odgovornost šole za mladoletnega učenca - izvajanje nadzorstva šole - poškodba učenca pri nogometu
Nogomet je igra neizbežnih telesnih kontaktov, ki jih ni mogoče preprečiti, kar pomeni, da je v veliki meri glede nastanka možnih poškodb tudi nepredvidljiva. Določba 167. člena ZOR sicer izhaja iz obstoja krivdne odgovornosti šole, vendar z obrnjenim dokaznim bremenom, kar pomeni, da se šola ekskulpira, če dokaže, da je nadzorstvo opravila na način, kakor je treba in da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu.
pravni interes za vložitev tožbe – odprava akta, s katerim je bilo odločeno o obveznosti – učinki odprave
Če je upravni akt, s katerim je odločeno o obveznosti davčnega zavezanca, odpravljen, so odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz njega nastale; vzpostavi se pravno stanje, ko o obveznosti še ni bilo odločeno.
ZUS-1 člen 5, 5/2, 82, 82/2, 107, 107/2. ZUS člen 1, 1/4, 21, 21/4.
občinski odlok - posamični akti - začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora
Že v svojem sklepu, opr. št. U-1-86/04 (Uradni list RS, št. 90/2005) in tudi v sklepu, opr. št. U-1-321/05-6 z dne 12.1.2006, je Ustavno sodišče Republike Slovenije, ko je obravnavalo pobudo tožeče stranke za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega Odloka ter jo je zavrglo, navedlo, da so akti, s katerimi občine zaradi zavarovanja izvedbe predvidenih prostorskih ureditev začasno določijo z zakonom predvidene ukrepe, po svoji naravi posamični akti. Tudi izpodbijani del tega Odloka na določenih zemljiščih odreja konkretne prepovedi, ki bodo zaznamovane v zemljiški knjigi. Ta akt po mnenju Ustavnega sodišča torej v tem delu ureja posamična razmerja, čeprav ga je v obliki odloka sprejel Občinski svet Občine ... Ker Ustavno sodišče za njegovo presojo ni pristojno, je pobudo tožečih strank za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti v delu, ki se nanaša na ta Odlok, zavrglo. Pri tem je Ustavno sodišče sprejelo stališče, da se zakonitost aktov organov lokalnih skupnosti, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja, presoja v upravnem sporu (4. odstavek 1. člena ZUS). Menilo je tudi, da pobudnici (tožeči stranki) zato lahko izpodbijata navedeni Odlok s tožbo pri Upravnem sodišču v roku 30 dni od vročitve sklepa Ustavnega sodišča o zavržbi pobude (4. odstavek 21. člena ZUS).
Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije (1930). Uredba o vojaških sodiščih člen 14.
kršitev kazenskega zakona - veleizdaja – izdajstvo države – zakonski znaki kaznivega dejanja - članstvo v organizaciji – pomoč okupatorju – načelo zakonitosti – analogija inter legem
V postopkih izrednih pravnih sredstev se presoja zakonitost glede na določbe, ki so veljale v času storitve domnevnega kaznivega dejanja, tudi te določbe pa je potrebno presojati v skladu s tedaj veljavnimi ustavnimi in splošnimi pravnimi načeli, ki so jih priznavali civilizirani narodi, predvsem pa z načelom zakonitosti.
ZOR člen 191, 191/2, 206, 206/1, 206/3.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
krivdna odgovornost izvajalca del - škoda zaradi eksplozije grelnika - solidarna odgovornost - zmanjšanje odškodnine - dovoljenost revizije - akumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga zahtevkov - zavrženje revizije
Brez slehernega pomena bi bilo tudi toženčevo zavzemanje za nujnost upoštevanja morebitnega prispevka B. B. k nastali škodi, saj bi šlo kvečjemu za prispevek tretjega, ki spričo določb 206. člena ZOR ne bi imel nobenega vpliva na obseg odškodninske odgovornosti (v vsakem primeru še vedno solidarno odgovornega) toženca za tožnikoma nastalo celotno škodo.
Če se toženec z revizijskimi trditvami, da je bil iz plemenitih nagibov pripravljen na prijateljsko in brezplačno uslugo sosedu ter da pri sodiščih obeh stopenj pogreša občutek za pravičnost, smiselno morda zavzema za uporabo določb 191. člena ZOR o zmanjšanju odškodnine, mu je treba odgovoriti, da sodišče lahko zniža odškodnino na tej podlagi le na predlog oškodovalca, ki bi moral biti postavljen pred pravnomočnim zaključkom postopka in česar ni mogoče prvič uveljavljati šele v postopku z izrednim pravnim sredstvom.
ZKP člen 39, 39/1-4a, 41, 150, 150/1-1, 371, 371/1-2, 371/1-8, 371/1-11, 395, 395/1, 424, 424/1.URS člen 29, 29/1-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev - izločitev sodnika višjega sodišča - seznanjenost s sestavo pritožbenega senata - rok za zahtevo za izločitev - izločitveni razlog - seznanitev z dokazi - nedovoljeni dokazi - nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - kontrola SMS sporočil - hišna preiskava - predlog za prenos krajevne pristojnosti - vročitev sklepa o zavrnitvi predloga - pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga
Če je vnaprej določena sestava pritožbenega senata v objavljenem letnem razporedu dela, je imel obsojenec realno možnost zahtevati izločitev predsednika senata do začetka seje pritožbenega senata.
ZKP člen 16, 201, 201/1-3, 202/2, 272, 272/2, 371, 371/1-11.URS člen 22, 29.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - predlog za podaljšanje pripora v obtožnici - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - odločanje po uradni dolžnosti - neogibnost pripora - ponovitvena nevarnost
Če gre za kršitev pravice do izjave, mora sodišče v vsakem konkretnem primeru tehtati, ali je kršitev vplivala na zakonitost izpodbijane pravnomočne odločbe.
objektivna odgovornost - krivdna odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - padec snažilke zaradi protizdrsne podlage tal - ravnanje oškodovanca - deljena odgovornost - izvajanje nadzora nad izvajanjem dela
Na dejavnost s povečano nevarnostjo se ni mogoče sklicevati, kadar se ta opravlja v nasprotju z izrecnimi navodili, ki so izvajalcu dejavnosti znana. V tem okviru je mogoče govoriti le o morebitni krivdni odgovornosti, če pri opravljanju takšne dejavnosti pride do škode in o porazdelitvi te odgovornosti med izvajalcem dejavnosti in odgovorno osebo, ki bi morala pravilno izvajanje dejavnosti nadzorovati.
Določbe 2. oddelka 6. poglavja ZASP opredeljujejo le notranje razmerje v okviru dejavnosti kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic, to je razmerje med imetniki pravic in kolektivno organizacijo, ki te pravice skupinsko upravlja bodisi po samem zakonu bodisi po pogodbi z imetniki pravic. To razmerje je po svoji pravni naravi mandatno razmerje, katerega vsebina, s tem pa okvir delovanja kolektivne organizacije, je določena že z zakonom. V zunanjem razmerju, to je v razmerju do uporabnikov in tretjih, pa kolektivna organizacija ne nastopa kot (neposredni) zastopnik avtorjev, temveč kot posebne vrste skrbnik imetnikov pravic, ki te pravice upravlja za več avtorskih del več avtorjev hkrati. Navzven ima kolektivna organizacija tako značaj kolektivnega avtorja z vsemi značilnostmi avtorja, ki vsa dejanja in posle opravlja za račun avtorjev (in imetnikov sorodnih pravic) in v njihovem kar najboljšem interesu, vendar to počne - in to je v predmetni zadevi bistveno - v svojem imenu.
Zgolj odmik od mandatnih pooblastil, določenih v 2. oddelku 6. poglavja ZASP, ne more imeti za posledico neveljavnosti tožnikovih obligacijskih razpolaganj v razmerjih s tretjimi. Posledice tovrstnega ravnanja lahko nastanejo le v razmerju med tožnikom in imetniki pravic, v razmerju med tožnikom in (enim ali več) uporabniki pa ne.
delitev skupnega premoženja zakoncev - domneva o enakosti deležev - odgovornost za dolgove - pogodba o prodaji nepremičnine - navidezna pogodba - prodaja nepremičnine - poplačilo davčnega dolga
Ob dejstvu, da predstavlja sporno stanovanje skupno premoženje dolžnice in toženca, nobeden od njiju ni dokazoval, da je prispeval k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju od zakonske presumpcije o enakosti deležev. Zato ni mogoče sprejeti razlage, da velja glede odgovornosti za obveznosti, če je dolžnik samo eden izmed zakoncev, da se upnik lahko poplača iz skupnega premoženja le, če doseže delitev z določitvijo deležev.
povrnitev nepremoženjske škoda - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi zaradi skaženosti - višina denarne odškodnine
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
dovoljenost revizije - premoženjski spor - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pomanjkljivosti odločbe - nasprotja med odločilnimi dejstvi v razlogih sodbe o vsebini zapisnikov, izpovedb prič in samem zapisniku
Drugi toženec se upravičeno sklicuje na nasprotja, ki so podana med odločilnimi dejstvi v razlogih sodbe sodišča druge stopnje o vsebini zapisnikov o izpovedbi prič in samima zapisnikoma.
neizbira kandidata v sodniško funkcijo - revizija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Pomembnost pravnega vprašanja je po določbah ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.
denacionalizacija - revizija – dovoljenost – dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – vsebina zahteve za denacionalizacijo
Ker glede pravnega vprašanja, ki ga revidentka izpostavlja kot pomembnega po vsebini obravnavane zadeve (ali morajo biti premičnine v zahtevi za denacionalizacijo natančno opredeljene ali pa zadostuje zahteva za vrnitev celotnega podržavljenega premoženja), obstoji ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča,da je denacionalizacijski postopek predlagalni postopek, zato lahko upravni organ posamezno zadevo obravnava le v okviru zahtevka, ki je pravočasno in določno postavljen. Od tega stališča pa izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ne odstopa,zato niso podani pogoji za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS člen 18, 18/1, 21, 21/1, 26, 26/1, 34, 34/1-2.ZUS-1 člen 107, 107/2.
prepozna tožba - tožbeni rok za osebo, ki ni sodelovala v upravnem postopku
Oseba, ki se ni udeleževala upravnega postopka in ji upravna odločba ni vročena, ampak zgolj poslana v vednost na njeno zahtevo, lahko po prvem odstavku 18. člena ZUS izpodbija dokončen upravni akt, če izkaže, da so z njim prizadete njene pravice ali pravne koristi; tožba je pravočasna, če je vložena v enakem tožbenem roku, kot velja za stranke, ki so se udeleževale upravnega postopka.