določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerje med pričo in sodnikom pristojnega sodišča
Sorodstveno razmerje predlagane priče z eno izmed sodnic in podpredsednice Okrožnega sodišča ... ni okoliščina, ki bi utegnila omajati zaupanje javnosti v objektivno nepristranskost sodišča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004593
ZKP člen 371, 371/2, 491.KZ člen 64.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odločba o kazenski sankciji - varnostni ukrep - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu
Izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja po 64. členu KZ storilcu, ki je storil dejanje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, lahko predlagata obe stranki; sodišče pa sme ta varnostni ukrep izreči tudi brez predloga strank, kadar so zanj podani v zakonu določeni pogoji.
lastninsko preoblikovanje zavarovalnic – nenominirani kapital – obnova postopka – določitev upravičenca – cena delnice – konstitutivni element odločbe – cenitev – zamudne obresti od stroškov upravnega postopka
Če cena ene delnice ni bila predmet odločanja v upravnem postopku, ta cena tudi ne more biti predmet odločanja v obnovljenem postopku. Določitev cene delnice je bila stvar predhodnega postopka ugotavljanja vrednosti nenominiranega kapitala in ne stvar upravnega postopka. Upravičenci so svoje zahteve za pridobitev delnic vložili glede na ceno, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS in se ni ugotavljala z odločbo.
Zamudne obresti od stroškov upravnega postopka tečejo po določbi 1. odstavka 378. člena Obligacijskega zakonika, če jih dolžnik plača po preteku paricijskega roka.
V obravnavanem primeru je zato treba izhajati iz določbe drugega odstavka 44. člena ZPP, ki kot izhodišče za opredelitev vrednosti spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih predpisuje v tožbi ocenjeno vrednost.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4001285
ZPP člen 4, 281, 285, 286, 286/4, 310, 310/2, 314, 314/3, 339, 339/2-14, 360, 377.OZ člen 376, 1060.ZOR člen 278, 278/2.
dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - tek zamudnih obresti - zavarovalnina - odškodnina zaradi zamude z izplačilom denarnega zneska - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti v razlogih sodbe - pogoji za izdajo delne sodbe
Pri odločanju o tem, ali bo izdalo delno sodbo, sodišče ni vezano na predloge in dogovore pravdnih strank. Vodilo je načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka in s tem v zvezi velikost (dela) zahtevka, ki je zrel za končno odločbo. Takoj ko so vsi zahtevki zreli za končno odločbo, kot je to v obravnavanem primeru (pravilno) presodilo sodišče prve stopnje, pa ni več razloga za izdajanje delne sodbe.
Sodišče mora poskrbeti zato, da se sporni predmet vsestransko razišče. Ko je to storjeno (lahko tudi samo na podlagi trditev in dokaznih predlogov strank), nadaljnja aktivnost sodišča ni potrebna.
Ker je tožeča stranka zahtevala odškodnino zaradi zamude z izplačilom denarnega zneska, bi morala trditi (in dokazati), da ji je z zamudo nastala škoda, ki je višja od zneska, ki ga je, oziroma bi ga imela pravico dobiti na račun zamudnih obresti od prepozno izplačane zavarovalnine.
ZUS-1 člen 55, 55/2, 70, 70/2, 75, 75/2, 75/3, 85, 85/1-1, 91. CZ (1995) člen 52, 52/1-2, 52/3. ZUP (1986) člen 183, 183/1, 189.
uvrstitev blaga v carinsko tarifo - strokovno mnenje carinskega laboratorija - naknadni obračun carinskega dolga - postavitev izvedenca - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Revident je ves čas nasprotoval uvrstitvi blaga v tarifno oznako KNCT, določeno s strani carinskih organov, vendar nestrinjanje z uvrstitvijo v tarifno oznako KNCT ne pomeni nestrinjanja z ugotovljenim dejanskim stanjem. Dejansko stanje je torej ostalo nesporno in ker je dokaz z izvedencem namenjen ugotavljanju dejanskega stanja, z zavrnitvijo tega dokaznega predloga sodišče prve stopnje ni kršilo revidentove pravice do izjave.
začasna odredba - zahteva za izdajo začasne odredbe - preuranjena odločitev o začasni odredbi - procesne predpostavke za vložitev tožbe - molk organa - pasivna legitimacija v upravnem sporu
Ker je zahtevo za izdajo začasne odredbe mogoče obravnavati po vsebini le, če so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe, ki pa v tem primeru niso bile, je odločitev o začasni odredbi preuranjena.
ZPSPP člen 22, 28.SPZ člen 66, 93, 100.ZOR člen 412, 435.
soposest - prenehanje najemne pogodbe za poslovni prostor v solasti - soglasje najemodajalcev - ugovor pravice do posesti - izročitev poslovnih prostorov - nedeljiva obveznost
Določba 28. člena ZPSPP ne daje odgovora na vprašanja, ki se porajajo v zvezi z upravičenjem za razpolaganja iz tega člena, če je najemodajalcev več, ker ne ureja razmerij med njimi. Odgovor na vprašanje razmerij med najemodajalci je v obravnavanem gospodarskem sporu pomemben zato, ker ena izmed najemodajalk uveljavljenemu prenehanju najemne pogodbe izrecno nasprotuje.
Usoda obligacijske pravice do posesti tožene stranke je v konkretnem primeru odvisna (med drugim) od možnosti, da tožeča stranka sama in v nasprotju z voljo najemodajalke (in solastnice) S. B. uveljavi prenehanje te obligacijske pravice. Odgovor na vprašanje usode pravice do posesti tožene stranke je zato treba iskati na področju obligacijskega in ne stvarnega prava.
Izpraznitev in izročitev poslovnega prostora sta obveznosti najemnika, ki nista deljivi (arg. prvi odstavek 412. ZOR). Za nedeljive obveznosti pa velja, da sme, če je upnikov take obveznosti več, posamezni upnik zahtevati, da dolžnik izpolni njemu tedaj, če so ga drugi upniki pooblastili, da sprejme izpolnitev; sicer lahko vsak upnik zahteva od dolžnika, da izpolni obveznost vsem skupaj ali da jo položi pri sodišču (drugi odstavek 435. člena ZOR).
Odškodninska odgovornost delodajalca je podana, če delavcu ni omogočil izrabe letnega dopusta. Dokazani morajo biti vsi štirje elementi odškodninske odgovornosti.
izbris družbe po zaključku stečaja - prenehanje pravdne stranke sposobnost biti stranka - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Zaradi prenehanja pravdne stranke brez pravnega nasledstva procesna predpostavka sposobnost biti stranka ni več podana in ker se te pomanjkljivosti ne da odpraviti, pomeni, da je revizija postala nedovoljena.
Litispendenca je procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, in je okoliščina, od katere je odvisna dopustnost tožbe. Ker tožeča stranka ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je obravnavani upravni spor obakrat tekel med istima strankama, sta tako podana oba odločilna pogoja za upoštevanje litispendence, torej istovetnost strank postopka in istovetnost tožbenega zahtevka.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija zahtevkov - različna pravna podlaga
Ker imajo tožbeni zahtevki tožeče stranke različno pravno podlago, je za presojo dovoljenosti revizije odločilna vrednost vsakega tožbenega zahtevka posebej.
Revizijsko sodišče pritrjuje stališču sodišča druge stopnje, da tožnik ni vložil sklepčne tožbe. Oblikovalni tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Ugotovi se, da pravna dejanja tožene stranke Š...Ć storjena v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom Š...Ć, to je Š...Ćnakazilo – asignacija z dne Š...Ć, na podlagi katere je tožena stranka od tretje osebe, nakazanke - asignantke) prejela Š...Ć SIT nima učinka proti stečajni masi“ se namreč ne nanaša na dejanje, ki bi ga storil stečajni dolžnik, kot bi se glede na izrecno določbo prvega odstavka 125. člena ZPPSL, po kateri so izpodbojna pravna dejanja stečajnega dolžnika, moralo. Brez utemeljenega oblikovalnega tožbenega zahtevka pa niti dajatveni zahtevek ne more biti utemeljen.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - neizpodbijanje odpovedi - zahtevek za vrnitev na delo
Ker je tožnici dne 18. 3. 2005 delovno razmerje prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je v smislu določb 3. odstavka 204. člena ZDR ni izpodbijala, je njen zahtevek za vrnitev na delo in za priznanje pravic iz delovnega razmerja po navedenem datumu, oziroma za plačilo plače z odvodom prispevkov za socialno zavarovanje, neutemeljen.
CZ člen 125, 148, 148/1-c, 154, 154/1.ZUS-1 člen 52, 59, 59/2-2.
tranzit - naknadni obračun carinskega dolga - skrbnost v carinskem postopku - višja sila
Revizijsko sodišče se strinja s stališčem tožene stranke in sodišča prve stopnje, da tatvina blaga iz ukradenega tovornjaka v obravnavanem primeru sama po sebi ne predstavlja izpolnjenega pravnega standarda višje sile iz c) točke prvega odstavka 148. člena CZ, ki je smiselno vsebovan v drugem odstavku 177. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur.l. SFRJ, št. 29/78 in nasl.), ko dejanje tretjega ni pričakovano, niti se posledicam ne da izogniti oziroma jih odstraniti. Tranzitni carinski postopek, ko blago prečka carinsko črto in se ne obračuna carina, ker naj bi bilo blago le začasno na ozemlju Republike Slovenije zaradi tranzita, pa po naravi stvari zahteva še večjo raven skrbnosti. Tatvina tovornjaka ni nekaj nepredvidljivega, niti zalivkanost in zaklenjenost tovornjaka ne predstavljata ustreznega ukrepa zavarovanja.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje – zavrženje pritožbe
ZDSS-1 in (glede na določbo 19. člena ZDSS-1) Zakon o pravdnem postopku ne določata pravice do pritožbe zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Tudi 25. člen Ustave Republike Slovenije zagotavlja pravico do pritožbe kot rednega pravnega sredstva le v dvostopenjskem postopku.
invalidnost - poklicna bolezen - bolezen - pravice iz invalidskega zavarovanja
Pri boleznih tožnice ne gre za nobeno od bolezni, ki bi jih na podlagi predpisov lahko šteli za poklicno bolezen. Le take bolezni pomenijo posebej zavarovano tveganje, ki v (obveznem) invalidskem zavarovanju lahko zagotavlja tudi določene pravice iz zavarovanja pod ugodnejšimi pogoji.
ZUS-1 člen 32, 32/2.ZGJS člen 3, 3/2, 43, 43/3, 44, 44/1-2, 44/3.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - odvzem koncesije - finančni učinek odvzema
Ker tožeča stranka ni izkazala verjetnosti nastanka težko popravljive škode kot temeljnega vsebinskega pogoja za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 32. člena ZUS-1, je bila njena zahteva utemeljeno zavrnjena.