pripojitev družbe - singularno pravno nasledstvo - imetništvo blagovne znamke
S pripojitvijo je tožeča stranka postala univerzalna pravna naslednica SP Z. Podrobnejše ugotavljanje (singularnega) pravnega nasledstva glede imetništva znamke bi presegalo okvir postavljenega tožbenega zahtevka, ki se nanaša le na ugotovitev, ali je tožena stranka pravna naslednica SOUR Z. ali SP Z.. Takšen ugotovitveni tožbeni zahtevek se po naravi stvari ne more nanašati na ugotavljanje nasledstva glede posamičnih stvari ali pravic, temveč pomeni univerzalno pravno nasledstvo.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - vrednost spornega predmeta - postulacijska sposobnost - revizija vložena po zakonitem zastopniku
Ker je bila vložena v postopku zaradi plačila 1.529,81 EUR, in ker jo je vložil zakoniti zastopnik tožene stranke, ki ob tem ni trdil, da ima opravljen pravniški državni izpit, je presoja sodišč nižjih stopenj, da je revizija nedovoljena in da jo je treba zavreči, pravilna.
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/1. ZOR člen 154, 154/1, 207.
vsebina pogodbe - ugotavljanje dejstev - pasivna legitimacija - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - izgradnja ceste v skladu z upravnimi dovoljenji - trajanje postopka za odkup nepremičnin - pritožbene novote
Ugotavljanje vsebine pogodbe ima značilnosti ugotavljanja dejanskega stanja (iz sodbe Vrhovnega sodišča RS z opr. št. II Ips 697/2004, z dne 14.12.2006).
Sodišči prve in druge stopnje sta lahko kot izhodišče za presojo o očitku prepočasnega postopanja upoštevali (le) uveljavitev uredbe, objavljene v uradnem listu dne 26.4.2000, ki je pravna podlaga za začetek postopanja tožene stranke v zvezi z odkupom nepremičnin, in sklenitev pogodb o odkupu nepremičnin tožeče stranke dne 27.6.2000. Ob takšnem izhodišču pa očitek prepočasnega postopanja (in s tem protipravnega ravnanja) ne more biti utemeljen. Določilo 207. člena ZOR se namreč nanaša na situacijo, ko do škode pride zaradi izvajanja gradbenih del na nepremičnini (prim. pravno mnenje, občna seja VSS 15. in 16.12.1986, Poročilo VSS 2/86 str. 46, obr.).
Izgradnja nove ceste v skladu s pridobljenimi dovoljenji za poseg v prostor ni protipravno ravnanje.
spor o pristojnosti - izvršba zaradi vrnitve delavca na delo - sprememba sedeža dolžnika - ustalitev pristojnosti
Za odločanje v izvršilni zadevi glede vrnitve delavca na delo je tudi po statusni spremembi dolžnice, povezani s spremembo sedeža, ostalo krajevno pristojno sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga za izvršbo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - drugi tehtni razlogi
V predlogu za delegacijo tožeča stranka navaja, da je predsednik uprave tožene stranke brat sodnice in podpredsednice sedaj razpravljajočega sodišča ter da gre za manjše sodišče z devetimi sodniki Š...Ć, Da ne bi bil v javnosti morebiti ustvarjen videz pristranskosti, pa tudi zaradi upoštevanja velikosti sodišča, je Vrhovno sodišče tožničinemu predlogu ugodilo tako, da je kot stvarno pristojno za odločanje o tožbi določilo Okrajno sodišče v B.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - razmerje med stranko v postopku in sodnico pristojnega sodišča
Tehten razlog je podan zaradi zatrjevanega razmerja ene od sodnic krajevno pristojnega sodišča s tožencem.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - dolgotrajnost sodnega postopka - odškodninski spor zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Dolgotrajno reševanje neke zadeve, ki je objektivno pogojeno s stanjem v sodstvu in je torej sistemske narave, ne more biti utemeljen razlog za prenos pristojnosti v zadevi, v kateri se obravnava odškodninski zahtevek zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
omejitev teka zamudnih obresti - pravilo ne ultra alterum tantum - časovne meje pravnomočnosti - zahteva za varstvo zakonitosti
Ker so zakonske zamudne obresti dosegle glavnico pred dnem 22.5.2007, ko je prenehal veljati 376. člen OZ, in tudi pred dnem zadnje glavne obravnave na prvi stopnji (to je pred dnem 11.11.2003), ki je trenutek, na katerega so vezane časovne meje pravnomočnosti sodne odločbe, je Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi upoštevalo pravilo ne ultra alterum tantum, po katerem „obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico“.
Ker so zakonske zamudne obresti na dan, ko je odločalo sodišče prve stopnje (to je na dan 11.11.2003), že nehale teči, ker so dosegle in presegle glavnico, bi moralo sodišče prve stopnje odločiti tudi o višini terjatve iz naslova teh zamudnih obresti. V konkretnem primeru je imelo namreč na voljo dejansko in pravno podlago, da o zamudnih obrestih odloči tudi po višini in pri tem upošteva vsa pravila, ki urejajo njihovo; tudi pravilo ne ultra alterum tantum, za čas, ko je veljalo.
ZPPSL člen 171, 171/2.ZPP člen 76, 80, 205, 205/1-3, 205/1-4.ZUS-1 člen 22, 22/1.
zaključek stečajnega postopka - prenehanje pravne osebe - sposobnost biti stranka - pravno nasledstvo - prekinitev postopka - zavrženje revizije
Kadar pravna oseba preneha obstajati zaradi zaključka stečajnega postopka, nima pravnega naslednika. To pomeni, da bi prekinitev postopka trajala večno in se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati. S prenehanjem je pravna oseba izgubila svojo sposobnost biti stranka, ki pa je procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka, zato Vrhovno sodišče takšne vloge zavrže kot nedovoljene.
obnova sodnega postopka – postulacijska sposobnost
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je na Občni seji dne 26.6.2002 sprejelo pravno mnenje, da sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Po presoji Vrhovnega sodišča enako velja tudi za ostala izredna pravna sredstva, torej tudi za predlog za obnovo postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS0011285
ZPP člen 128, 128/5, 377, 384, 384/1.ZASP člen 6, 19, 44, 45.
dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - avtorsko pravo - arhitekturna avtorska dela - sestavni deli avtorskega dela - notranja oprema igralnice - predelava avtorskega dela - uničenje arhitekturnega avtorskega dela - pravica do spoštovanja avtorskega dela - moralna avtorska pravica
Arhitekturna avtorska dela so zgradbe in podobne konstrukcije, če vsebujejo individualne ustvarjalne elemente glede oblike, oblikovanja ali ornamentov. V skladu s 6. členom ZASP so varovani tudi sestavni deli arhitekturnega dela, če le izpolnjujejo pogoje individualne intelektualne stvaritve (npr. notranja oprema). Tožnikovo avtorsko delo v smislu notranje ureditve igralnice, kot sestavnega dela avtorskega dela projektiranja hotela, ne obstoji več oziroma je uničeno. Uničenje arhitekturnega avtorskega dela ureja določilo tretjega odstavka 45. člena ZASP, ki avtorju omogoča, da delo fotografira in na svoje stroške zahteva izročitev reprodukcij načrtov.
Določba 44. člena ZASP, ni ustrezna materialnopravna podlaga v konkretnem primeru, saj je poglavitna predpostavka za uporabo te določbe obstoj že izvedenega arhitekturnega dela oziroma njegovega sestavnega dela. Uporabiti tudi ni mogoče določbe 19. člena ZASP, ki ureja pravico do spoštovanja avtorskega dela kot moralne avtorske pravice, saj tudi ta predvideva, da avtorsko delo še obstoji.
ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse – zahteva za odmero sodnih taks – sodna taksa za tožbo – sodna taksa za opomin
Ker je tožnik ugovarjal nalogu za plačilo takse za tožbo in opomin, je sodišče pravilno ravnalo, ko je njeno vlogo štelo za zahtevo za odmero sodne takse.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE
VS0011261
ZOR člen 12, 13, 53, 53/2, 53/3, 103.ZPP člen 481, 481/2.SPZ člen 2, 8, 9, 10, 271.ZGJS člen 76.ZLNDL člen 1, 3, 5.
načelo zaupanja v zemljiško knjigo - načelo vestnosti in poštenja - ničnost pogodbe o brezplačnem prenosu lastninske pravice na nepremičnini - nedopusten nagib - javno dobro - preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino - načelo povezanosti zemljišča in objekta - stavbna pravica - pridobitev lastninske pravice po zakonu - pravica uporabe
V klasičnem sistemu civilnega prava lahko pravna razmerja lastninske pravice na nepremičninah in prometa z nepremičninami res temeljijo le na načelu "superficies solo cedit" (z izjemami kot so npr. stavbna pravica in etažna lastnina) in načelu zaupanja v zemljiško knjigo. Vendar je treba upoštevati, da koncepcija družbene lastnine ni temeljila na omenjenih načelih. Značilnost takratne ureditve in dejanskega stanja nepremičnin je bila nekakšna zakrnelost tistih institutov stvarnega prava, ki imajo svojo vlogo v tržnem gospodarstvu (med drugim načela zaupanja v zemljiško knjigo). Za promet s pravicami na nepremičninah v družbeni lastnini so veljala drugačna pravila, kot jih pozna pravni režim zasebne lastnine.
ZUS-1 člen 22, 22/1.ZPP člen 12, 108, 108/4, 365, 365/2.
nerazumljiva vloga – poziv na dopolnitev – zavrženje vloge
Tudi po presoji pritožbenega sodišča pritožnikova vloga ni bila sposobna za obravnavo v upravnem sporu, saj ni vsebovala podatkov, ki jih je treba v skladu s 30. členom ZUS-1 navesti v tožbi, niti kakšnih drugih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče oceniti, za kakšno vlogo gre. Sodišče prve stopnje je zato pravilno postopalo po 108. členu ZPP (v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1).
razveza izročilne pogodbe - velika nehvaležnost - ničnost pogodbe
Pritožbeno sodišče se je pri presoji pravnega standarda velike nehvaležnosti oprlo na vzroke za razdedinjene iz 42. člena ZD, kar je v skladu z uveljavljeno sodno prakso (prim. zadeve II Ips 251/95 in II Ips 22/2006). Pravilno je zaključilo, da verbalne žalitve in nekorektnosti ter medsebojni spori pravdnih strank, katerih pobudnica je večkrat sama tožnica, ne pomenijo velike nehvaležnosti. Zaradi nesporazumov med pravdnimi strankami izročilna pogodba tudi ni nična.
odgovornost države - krivdna in objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - poškodba vojaka pri športni vadbi - povrnitev nepremoženjske škode - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
Kriterij nevarnosti pri ocenjevanju vojaških vaj je drugačen - višji, kot bi bil pri ocenjevanju podobnih dejavnosti v civilnem življenju.
Pravila o objektivni odgovornosti se takrat, ko je postala stvar ali dejavnost vezana zaradi dejanj ali opustitev imetnika stvari oziroma tistega, ki se ukvarja z določeno dejavnostjo, ne smejo uporabiti. V primerih, ko je nevarnost posledica nedopustnega ravnanja, naj bo podlaga odškodninske odgovornosti krivda.
Iz določbe 2. člena ZUS-1, na katero se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, izhaja, da sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki posegajo v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov pa se v upravnem sporu odloča samo, če tako določa zakon. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da s sklepom o dovolitvi izvršbe, ki ga je prvostopni upravni organ izdal po uradni dolžnosti v okviru pooblastil iz 290. člena ZUP, ni bilo odločeno o nobeni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.
OZ člen 179, 182.ZPP člen 128, 128/5, 377, 384, 384/1.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine in trajanje sodnega postopka - načelo individualizacije odškodnine načelo objektivne pogojenosti odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - zavrženje revizije
Pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo je treba, poleg ostalih kriterijev, upoštevati tudi izjemno dolgo trajanje postopka, kadar razlogov za to ni mogoče pripisati tožniku.