ničnost prodajne pogodbe - prodaja nepremičnine, katere vrnitev v naravi se zahteva v denacionalizacijskem postopku - prepoved razpolaganja s premoženjem - pravni interes za ugotovitveno tožbo - uveljavljanje ničnosti
Tožnik izkazuje pravni interes s tem, da v denacionalizacijskem postopku zahteva v naravi vrnitev nepremičnine, katere solastniški delež je bil prodan s pogodbo, katere veljavnost se presoja v tej pravdi, in nadalje s tem, da v denacionalizacijskem postopku o tem vprašanju še ni pravnomočno odločeno. 88. člen ZDen zajema vsako razpolaganje s premoženjem, ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali obliko vrnitve podržavljenega premoženja in zaradi katerega bi se lahko poslabšal položaj upravičencev v postopku denacionalizacije. Določba govori o "obstoju dolžnosti vrnitve," torej možnosti vrnitve in ne (že) konkretno ugotovljeni dolžnosti vrnitve premoženja po tem zakonu.
Določbo 41. člena ZPP je treba razumeti tako, da se pristojnost oz. vrednost spora za dovoljenost revizije določi po seštevku vseh zahtevkov samo takrat, kadar obsega ena tožba zoper istega toženca več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago.
ZPP člen 25, 25/2.ZIZ člen 15, 35, 35/3, 166, 166/1.
spor o pristojnosti - izvršba na nepremičnine - začetna kumulacija izvršilnih sredstev - območje, kjer leži nepremičnina
Ker je upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine med več sredstvi izvršbe predlagal tudi izvršbo na nepremičnino, je za odločitev o predlogu izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
Ker tožniku ni pripadala pravica zahtevati odkup stanovanja, na strani tožene stranke pa ni bilo dolžnosti stanovanje prodati tožniku, z zavrnitvijo sklenitve prodajne pogodbe tožena stranka ni ravnala protipravno, tožnik pa ni utrpel (pravno priznane) škode.
odgovornost države - služenje vojaškega roka - poslabšanje zdravstvenega stanja vojaka
Zakon o obrambi, ki je veljal v času zatrjevanega škodnega dogodka, posebnih določil o odgovornosti države za škodo, ki jo utrpi vojaški obveznik na služenju vojaškega roka, nima, saj napotuje na splošne predpise (prvi odstavek 19. člena ZObr), to je ZOR, po ZOR pa bi bila tožena stranka odgovorna objektivno le, če bi do škode prišlo v zvezi z nevarno stvarjo ali nevarno dejavnostjo.
ZPP člen 245, 245/1, 254, 254/2, 286.ZOR člen 155, 262, 262/1, 262/2, 291, 307.
odškodnina zaradi neizpolnitve pogodbe - vzpostavitev prejšnjega stanja - zmanjšanje premoženja družbe - aktivna legitimacija
Čeprav ni vsaka kršitev premoženjske pravice drugega pravno priznana, temveč le tista, ki povzroči zmanjšanje premoženja oškodovanca ali preprečitev njegovega povečanja, sodna praksa aktivno legitimacijo v podobnih primerih široko presoja. Ob takšnem izhodišču je odločilnega pomena dejstvo, ugotovljeno na prvih dveh stopnjah sojenja, da se je tožeča stranka s posebnim dogovorom zavezala podjetju B. d.o.o. kot plačniku storitve povrniti stroške. Pojem premoženja v pravnem pomenu ne obsega samo stvari, temveč tudi druge premoženjske pravice; enako škoda ni le zmanjšanje količine stvari, katerih lastnik je posamezni subjekt, ampak tudi zmanjšanje obsega vseh premoženjskih pravic, katerih vrednost je mogoče izraziti v denarju. Takšno zmanjšanje premoženja tožeče stranke v tej pravdni zadevi pomeni njena obveznost do družbe B. d.o.o., da ji na podlagi dogovora z dne 1.10.1998 poravna denarno terjatev za ureditev poškodovanega vodovoda.
ZPP člen 180, 180/3, 184, 184/2, 184/3.ZOR člen 540, 540/2, 997, 1001, 1001/2, 1004, 1004/4.
sprememba tožbe - preizkus pravnih podlag po uradni dolžnosti - identiteta tožbenega zahtevka - oblika pogodbe - prodaja z lastninskim pridržkom - poroštvo
Tožbeni zahtevek je identičen - gre za plačilo določenega zneska denarja za prevzeto blago, ki bi ga bila tožnica upravičena zahtevati samo enkrat, ne glede na to, na koliko pravnih podlag se v tožbi sklicuje.
mednarodna zaščita - ponovni postopek – ponovna prošnja
Če upravni organ v ponovnem postopku, začetem s ponovno (drugo) prošnjo za mednarodno zaščito, že odloči o prošnji za mednarodno zaščito, sodišče ne more odpraviti njegove odločitve, da niso izpolnjeni pogoji za ponovni postopek.
Z začasno odredbo ni mogoče začasno zadržati nastopa pravnih posledic izdaje odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka iz 2. oziroma 3. odstavka 100. člena ZUreP-1, to je zaznambe uvedbe razlastitvenega postopka v zemljiški knjigi in prepovedi prometa z nepremičninami, za katere je začet razlastitveni postopek, saj te pravne posledice nastopijo po samem zakonu.
soposest - priposestvovanje solastnine - navadni sosporniki - dovoljenost revizije - sosporništvo na aktivni strani - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnika resda že vrsto let izvršujeta soposest na sporni nepremičnini, a sta kljub temu v predmetni pravdi zgolj navadna in ne enotna sospornika.
Ker navadni sosporniki v pravdi veljajo za samostojno pravdno stranko, je treba tudi v primeru takega sosporništva na aktivni strani uporabiti pravilo o ločenem obravnavanju ugotavljanja vrednosti spornega predmeta, ki sicer velja za sosporništvo na pasivni strani.
Ovira za priznanje tuje sodne odločbe je nemožnost sodelovanja v postopku (96. člen ZMZPP), ne pa tudi opustitev vročitve sodbe prve stopnje. Morebitna opustitev vročitve sodbe prve stopnje je sicer ovira za nastop pravnomočnosti sodbe, vendar pa se v postopku priznanja pravilnost izdanega potrdila o pravnomočnosti ne more preverjati.
Tožeča stranka je na naroku sicer navedla vrednost spornega predmeta, vendar nediferencirano, skupno za vse zahtevke. Taka navedba ni v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP, zato ima enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - korekcijska dolžnost sodišča - sprememba vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Korekcijska dolžnost prvostopenjskega sodišča pride v poštev pri presoji vrednosti spornega predmeta samo v primeru, če je opravljena najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari. Tožeča stranka v tožbi navedene vrednosti spornega predmeta kasneje, razen ob spremembi tožbe, ne more (niti sama niti v soglasju s toženo stranko) spreminjati.
razlaga pogodbe - skupen namen pogodbenikov - uporaba spornih pogodbenih določil
Če je skupen namen pogodbenikov ostal nedokazan, sporno pogodbeno določbo pa je treba kljub temu uporabiti, pri njeni interpretaciji ni odločilen pravni pomen uporabljenih izrazov, temveč običajni pomen glede na smisel določbe v kontekstu celotne pogodbe.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3.ZIZ člen 24, 24/4, 24/5.
zahteva za varstvo zakonitosti - izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - prekinitev postopka - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenike izbrisane družbe
Dolžnica je bila izbrisana iz sodnega registra (in je torej prenehala obstajati) šele po vložitvi predloga za izvršbo, zaradi česar je bil izvršilni postopek ipso facto prekinjen. Sodišče prve stopnje bi bilo zato moralo sprejeti ustrezen sklep o prekinitvi izvršilnega postopka, saj zaradi součinkovanja četrtega in petega odstavka 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99-93/02) ter drugega odstavka 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 15/05 - uradni prečiščeno besedilo) ni šlo za neodpravljivo pomanjkljivost v zvezi z dolžničino sposobnostjo biti stranka.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska podlaga - zavrženje revizije
Zahtevki tožeče stranke se nanašajo na več mesecev. Ker je bil vsak od njih svoje obračunsko obdobje, imajo različno dejansko podlago in je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega od njih posebej.
pritožba - nedovoljeno navajanje novih dejstev v pritožbi - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizijsko sodišče zato ne more sprejeti stališča pritožbenega sodišča, da so vse pritožbene trditve, s katerimi je tožena stranka izpodbijala dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka izvedla zaračunana dela, in sodišču prve stopnje očitala zgolj pavšalno utemeljitev tožbenega zahtevka, nedovoljene pritožbene novote zato, ker je tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje trdila le, »da tožnica ni opravila nobenih, po njenem prepričanju sicer nemožnih dodatnih del.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek zoper več dolžnikov - materialni sosporniki - atrakcija pristojnosti
Pri izvršbi zoper več dolžnikov, ki so materialni sosporniki, velja krajevna pristojnost sodišča, ki je pristojno za enega od njih, tudi za ostale dolžnike.