odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - razlog nesposobnosti - visokošolski učitelj - neizvolitev v naziv
Neizvolitev v ustrezen naziv predstavlja odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, ki pa v primeru pravočasne in popolne zahteve za izvolitev, če do izteka veljavnosti dotedanjega naziva postopek izvolitve še ni končan, nastane šele z dokončno odločitvijo o takšni zahtevi. Prvotožena stranka je to izrecno določila v 216. členu svojega Statuta, zaradi česar so nasprotne ali drugačne revizijske navedbe neutemeljene.
Začetka teka roka za odpoved ni mogoče šteti že od datuma odločanja drugostopenjskega organa o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, temveč od izdaje in vročitve odločbe strankam – saj so šele takrat nastopile njene pravne posledice (izvršitev in začetek roka za tožbo).
stvarna pristojnost - delegacija pristojnosti – sodnica kot tožeča stranka
Ker je tožnica sodnica na sodišču, ki bi bilo sicer stvarno pristojno za odločitev o njenem sporu, je podan tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Pritožbenih navedb ni mogoče upoštevati, saj se vsebinsko v celoti nanašajo na izpodbijanje zakonitosti odločitve o tožbenem zahtevku, na kar kažejo tudi izrecno uveljavljani razlogi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka.
prenehanje delovnega razmerja – prevzem delavcev k drugemu delodajalcu – določitev delovnega mesta
V sklepu o prenehanju delovnega razmerja zaradi prevzema k drugemu delodajalcu mora biti delovno mesto, na katerega bo prevzeti delavec razporejen, točno določeno. Razlog za tako stališče je predvsem ta, da v nasprotnem primeru zakonitosti prevzema pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem sploh ne bi bilo mogoče preveriti.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - sklep o zavrnitvi predloga za obnovo - revizija zoper sklep o potrditvi sklepa o zavrnitvi predloga za obnovo - nedenarni zahtevek - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Postopek je tekel zaradi ničnosti pogodbe (in posledičnega izbrisa lastninske pravice tožene stranke ter vzpostavitve lastninske pravice tožeče stranke v zemljiški knjigi). Pravdni stranki sta bili gospodarska družba in država. Zato se uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih, za vrednost spornega predmeta pa se vzame tista vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi
znamka - ugovor zoper registracijo znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost znakov - različnost znakov - celovita presoja podobnosti znamk - prag podobnosti oziroma različnosti znakov
Tudi če pojem podobnosti znamk v zadevnih določbah prvega odstavka 44. člena ZIL-1 nima povsod identičnega pomena, lahko uporabo katerekoli od njih onemogoči prenizka stopnja podobnosti prijavljenega znaka z znakom prejšnje znamke. Kljub temu, da znak ni edini element, ki definira znamko, zaradi česar se v vrednotenje podobnosti znamk praviloma vpletajo še drugi dejavniki, ki so povezani z blagom in storitvami (in z njunimi potrošniki, dejanskimi ali potencialnimi) kot drugo opredelilno prvino znamke, kar kaže na to, da za namene uporabe zavrnitvenih razlogov praviloma ni mogoče cepiti znakov od znamk, obstoj določenega praga izhaja iz tega, da so ob preveliki različnosti znakov dejavniki glede blaga in storitev potisnjeni povsem v ozadje, ker ne glede na njihovo intenzivnost ne morejo pretehtati nad to različnostjo.
ZDR člen 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-2, 88/5.ZViS člen 52, 56, 57. Statut Univerze v Mariboručlen 191, 203, 287.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – visokošolski učitelj – postopek izvolitve v naziv – seznanitev z razlogom za odpoved – zagovor
Ob izostanku ustreznih določb v Statutu univerze v Mariboru in nepodaljšanem dovoljenju za opravljanje pedagoškega dela po 30.11.2004 v tem primeru ni odločilno, ali je bil postopek za ponovno izvolitev v naziv docentke že dokončan, temveč da je tožena stranka (za njo Pedagoška fakulteta) dovolila tožnici opravljanje pedagoškega dela le do 30.11.2004, in da ji je že pred tem potekel čas izvolitve v naziv.
Brez izrecne opredelitve do tega, ali je bilo v obdobju po prenehanju veljavnosti naziva in dovoljenja za opravljanje pedagoškega dela od tožene stranke sploh upravičeno pričakovati, da tožnici omogoči zagovor pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ni mogoče enostavno zaključiti, da je tožena stranka že s tem, ko tožnici zagovora ni omogočila, kršila določilo drugega odstavka 83. člena ZDR.
sprememba delodajalca – prenos dejavnosti fizičnega varovanja
Če delodajalec prevzemnik šteje, da gre za (pogodbeni) prenos podjetja ali dela podjetja v smislu določb prvega odstavka 73. člena ZDR in zato delavcu zagotavlja nadaljevanje zaposlitve in dela, to kaže na ohranitev identitete prenesenega dela. Sočasno so pomembne tudi okoliščine na strani delodajalca prenosnika, zlasti ali ima prenos za posledico prenehanje potreb po delu prizadetega delavca.
Če pride pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov do poslabšanja pravic delavca iz pogodbe o zaposlitvi, je treba to v prvi vrsti reševati v okviru določb tretjega odstavka 73. člena ZDR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – neopravičen izostanek z dela - pisno opozorilo po elektronski pošti - vročitev – pisna obdolžitev - zagovor
ZDR razen pisne oblike ne določa nobenih drugih formalnih pogojev glede opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve. V primeru opozorila, ki je bilo posredovano po elektronski pošti, gre po naravi stvari za pisno obliko. Kar se tiče načina vročanja, ki ga ZDR posebej sicer ne ureja, pa v vsakem primeru velja, da se naslovnik, iz čigar ravnanja je razvidno, da se je z vsebino, ki je bila predmet vročitve, seznanil, ne more več sklicevati na to, da mu pošiljka ni bila vročena.
Glede obdolžitve, podane v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ZDR razen pisne oblike ne predpisuje nobene posebne obličnosti. Samo zaradi tega, ker je bila pisna obdolžitev vsebovana v dveh različnih listinah, tožnikova pravica do obrambe ni bila v ničemer okrnjena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – ponudba nove pogodbe – rok za vložitev tožbe – opozorilo na pravno varstvo
Ker morata biti odpoved pogodbe o zaposlitvi in ponudba nove pogodbe istočasni, začneta istočasno teči tudi rok za določno izjasnitev o ponudbi nove pogodbe po drugem odstavku 90. člena ZDR in rok za vložitev tožbe po tretjem odstavku 204. člena ZDR.
Izpad opozorila na pravno varstvo v odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne vpliva na začetek teka roka za vložitev tožbe po tretjem odstavku 204. člena ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja - odpovedni rok – rok za odpoved – seznanitev z razlogom za odpoved – dejanska ugotovitev – opredelitev razloga za odpoved
Ravnanje in iz tega ravnanja razviden namen delodajalca ne more biti na eni strani, da delavcu omogoči nadaljevanje dela (v času odpovednega roka), in da mu na drugi strani izredno odpove pogodbo o zaposlitvi - ki jo zakon opredeljuje (za razliko od redne odpovedi) prav kot odpoved brez odpovednega roka.
ZDR v drugem odstavku 110. člena začetek teka 15-dnevnega prekluzivnega roka ne veže na zagovor delavca oziroma, če se delavec ne odzove na zagovor, na datum odklonitve le-tega, temveč na seznanitev z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved (v primeru razloga za odpoved po 2. in nadaljnjih alinejah prvega odstavka 111. člena ZDR) oziroma na datum, ko je delodajalec zvedel za kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in za storilca (v primeru odpovednega razloga po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR). Do seznanitve glede na dejanske okoliščine lahko pride že ob kršitvi, lahko šele ob zagovoru, ali v izjemnih primerih tudi kasneje.
III. kategorija invalidnosti – trajno presežni delavec - zagotovitev zaposlitve pri drugem delodajalcu – neustrezno delovno mesto – prenehanje delovnega razmerja
Delovno mesto je v smislu 36.d člena ZDR/90 ustrezno, če je primerno delavčevi delovni zmožnosti in njegovi strokovni izobrazbi. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – preverjanje možnosti zaposlitve
V vodarni so ob zaprtju delali trije delavci. Za dva invalida je tožena stranka zagotovila drugo delo, za tožnika pa ga ni našla, niti ni bilo najti zanj možnosti smotrne dokvalifikacije oziroma prekvalifikacije. Za odpoved pogodbe o zaposlitvi je zato obstajal utemeljen razlog, tožena stranka pa je postopala skladno z zakonskimi zahtevami.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - prenehanje potreb po delu
Delodajalec se lahko odloči tudi za drugačno organizacijo oziroma način dela tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene ali jih združuje oziroma razdružuje, kar ima za posledico lahko tudi ukinitev nekega prej samostojnega delovnega mesta.
vdovska pokojnina – razveza zakonske zveze - pravica do preživnine
Ker tožnici ob razvezi zakonske zveze ni bila prizna pravica do preživnine, po razvezanem zakoncu ne more pridobiti pravice do vdovske pokojnine.
Pri presoji, ali ima tožnica pravico do pokojnine po bivšem zakoncu, ni mogoče upoštevati razlogov, zaradi katerih v razveznem postopku ni uveljavljala pravice do preživnine.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - letni dopust
Tudi v primeru, ko delodajalec dopušča izrabo letnih dopustov pretežno ali celo povsem po odločitvi delavca - zgolj na podlagi obvestila, kdaj bo odšel na dopust - mora delavec o svoji odsotnosti obvestiti delodajalca.
Ker tožnikova invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in ker njegova pokojninska doba, dopolnjena pri toženi stranki, ne dosega 1/3 obdobja med 20. letom tožnikove starosti in ugotovljenim nastankom invalidnosti, tožnik ni upravičen do invalidske pokojnine.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - krajevna pristojnost - združitev postopka - nepristranskost sodišča - zahteva za izločitev
Če je en obdolženec hkrati obdolžen več kaznivih dejanj iz pristojnosti sodišč iste vrste, se praviloma za vsa izvede enoten postopek in izda ena sama odločba, kar ima lahko za posledico tudi spremembo krajevne pristojnosti sodišča.
pripor - sklep o priporu - razlogi o odločilnih dejstvih - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
V sklepu o odreditvi pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti mora sodišče navesti konkretna dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo sklepanje na ponovitev istovrstnega, to je specifičnega kaznivega dejanja.