V upravnem sporu se lahko akti, s katerimi je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbijajo le, če je bil z njimi postopek odločanja o zadevi končan. V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati tistih aktov, ki odpravijo ali razveljavijo upravni akt, postopek odločanja pred pristojnimi upravnimi organi pa se nadaljuje na podlagi vrnitve v ponovno odločanje.
ZUN člen 54, 54/2. ZUS člen 16, 16/1, 23, 23/3, 64, 64/3, 80, 80/3-3.ZUS-1 člen 104.ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/2.
lokacijsko dovoljenje za legalizacijo objekta - zavrnitev izdaje lokacijskega dovoljenja - skladnost objekta s prostorskim izvedbenim aktom - razlaga pogojev iz prostorskega izvedbenega akta - zastrtost vedute in osončenja - obvezna razlaga občinskega sveta - povrnitev stroškov upravnega spora - načelo uspeha
Lokacijsko dovoljenje se izda v skladu s pogoji, ki jih določa PUP; če upravni organ razlaga določbe PUP v nasprotju z obvezno razlago PUP, je podan razlog za odpravo njegove odločbe.
Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zoper zamudno sodbo zavrglo kot prepozno, ker je sklicujoč se na pravila o fikciji vročitve po določbah petega odstavka 142. člena v zvezi z drugim odstavkom 141. člena ZPP štelo, da je bila izpodbijana zamudna sodba toženki vročena 1.3.2006. Dejstvo, da je to bilo še v času njene odsotnosti spričo listinsko izkazanega bivanja v Indiji za obdobje od 30.11.2005 do 25.3.2006 (ko ni imela nobene možnosti za pravočasne procesne aktivnosti), samo zase še ni razlog za neuporabo pravila o fikciji vročitve. Vendar pa je možnost nadomestne ali fiktivne vročitve izključena, če je vročevalcu lahko znano, da se naslovnik ne bo mogel pravočasno seznaniti s sodnim pisanjem.
mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite – izpolnjevanje pogojev – predložitev novih dokazov
V obravnavanem primeru tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožnik ob vložitvi ponovne prošnje za mednarodno zaščito ni predložil niti starih niti novih dokazov, s katerimi bi dokazoval, da izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito po ZMZ.
Imetnik stanovanjske pravice je imel v času uveljavitve SZ dne 19.10.1991 (na že obstoječem stanovanju) na razpolago druga upravičenja po SZ - in torej ne tistih iz 116. člena istega zakona, ki so bila pridržana "občanu", ki ni imel razrešenega stanovanjskega vprašanja (ker NI bil imetnik stanovanjske pravice) in je to storil šele s preureditvijo prostorov v pomenu 116. člena SZ.
dovoljenost revizije - carina - pravno vprašanje, pomembno za odločitev v konkretni zadevi - pooblastilo ministra - zavrženje revizije
Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.
ZDrž člen 35, 35/2.ZDen člen 63, 63/3.ZUS-1 člen 64, 65, 94, 94/1.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva – državljanstvo otrok - starost otroka - domneva nelojalnosti - odločba ustavnega sodišča
Otroci do izpolnjenega 7. leta starosti so po ugotovitvah pravne teorije izenačeni z osebami, ki nimajo opravilne sposobnosti in so njihovi pravni posli nični. Po presoji revizijskega sodišča gre v obravnavanem primeru za otroka, ki ga je treba uvrstiti med poslovno popolnoma nesposobne osebe, ki niso sposobne oblikovati pravno relevantne volje, tako tudi ne zavesti o (ne)lojalnosti. Še ne 8 letna starost otroka torej sama po sebi tudi že pomeni, da domneva nelojalnosti iz 2. odstavka 35. člena ZDrž ne obstaja oziroma da je zanj domneva nelojalnosti, zaradi popolne poslovne nesposobnosti toliko starega otroka, izpodbita.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti - opravičilo izostanka - utemeljeno opravičilo - predhodno zaslišanje obdolženca
Eden od pogojev za sojenje v nenavzočnosti je, da je bil obdolženec v redu povabljen in da svojega izostanka ni opravičil, kar pomeni, da je navedel razloge, zaradi katerih se naroka ni oziroma ne bo mogel udeležiti in temu predložil tudi ustrezna dokazila. Sama navedba razloga izostanka za opravičilo ne zadošča.
ZIZ člen 40c, 40, 40/3. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 23.ZPP člen 112.
spor o pristojnosti - začetek izvršilnega postopka - izključna pristojnost za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Stranke lahko vloge oddajo neposredno pri sodišču ali priporočeno po pošti. V obeh primerih je odločilen dan, ko sodišče vlogo sprejme. Le pri vlogah, ki so vezane na rok, in pri določeni kategoriji oseb, ZPP v 112. členu določa drugačna pravila. Ker vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni vezana na rok, zanj velja splošno pravilo, da je vložen takrat, ko prispe na sodišče.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 260, 260-1, 260-5.
pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – obnova carinskega postopka – naknadni obračun carine - – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – neenotna sodna praksa upravnega sodišča
Vprašanje, ki ga tožeča stranka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje, saj ga je glede na dikcijo ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve, ki pa je v obravnavanem primeru vprašanje, ali carinski dolg obračunati v skladu z določbami o naknadnem obračunu carine po CZ ali na podlagi določb o obnovi postopka po ZUP. O tem vprašanju pa je Vrhovno sodišče že večkrat zavzelo enako stališče, od katerega izpodbijana sodba ne odstopa.
Z Zakonom o prekrških (ZP-1) so dotedanji sodniki za prekrške postali del sodne oblasti (okrajni oziroma višji sodniki), to pa tudi pomeni, da zanje velja Zakon o sodiščih (ZS) in Zakona o sodniški službi (ZSS), ki jasno opredeljujeta položaj in pristojnosti sodnega sveta (ZS) ter sodniško napredovanje (ZSS).
ZUS-1 člen 22, 22/1, 42, 42/1, 83, 83/2-2. ZUP člen 260, 260-1, 260-5. ZPP člen 11.
pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – obnova carinskega postopka – združitev revizijskih postopkov
Glede na to, da se z obravnavanimi revizijami (ki vsebujejo enake revizijske razloge) izpodbijajo sodbe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, gre torej za več postopkov o istem predmetu, ter glede na to, da sta stranki spora v vseh primerih isti, je Vrhovno sodišče te postopke združilo v skupno obravnavanje in odločanje.
Vprašanje, ki ga tožeča stranka izp0ostavlja, ni pomembno pravno vprašanje, saj ga je glede na dikcijo ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve, ki pa je v obravnavanem primeru vprašanje, ali carinski dolg obračunati v skladu z določbami o naknadnem obračunu carine po CZ ali na podlagi določb o obnovi postopka po ZUP. O tem vprašanju pa je Vrhovno sodišče že večkrat zavzelo enako stališče, od katerega izpodbijana sodba ne odstopa.
CZ (1976) člen 19, 50, 50/3, 56, 272. CZ (1990) člen 19, 19/2-9, 53, 53/3, 59, 59/1, 258. CZ (1995) člen 154, 182. ZUP (1986) člen 208, 209. Uredba o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje oziroma določitvi carinske stopnje „prosto“ pri uvozu blagav letu 1993 člen 5.
carine – carinski kontingenti – brezcarinski uvoz – zastaranje pravice do izterjave carine – nastanek carinskega dolga – poznejše obračunavanje carinskega dolga – veljavnost predpisov
Ker blago ni bilo izvoženo v zadostni količini v enoletnem roku od uvoza, je carinski dolg nastal ob poteku rokov, predpisanih v 53. členu CZ (1990) (oziroma 50. členu CZ 1976), kot je določeno v 9. točki 1. odstavka 19. člena CZ (1990) (oziroma 19. člena CZ 1976).
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - neenotna sodna praksa - stroški prevoza na delo
Stranka bi morala navesti oziroma se sklicevati na konkretne odločbe sodišč, s katerimi bi dokazovala svoje trditve o neenotni sodni praksi glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev. Navaja pa ravno obratno: Vrhovno sodišče o spornem pravnem vprašanju še ni odločilo in tudi sodne prakse sodišč druge stopnje naj o tem ne bi bilo.
priznanje invalidnosti – revizijski razlog – relativna bistvena kršitev določb postopka – izdaja novega upravnega akta
Kot revizijski razlog se lahko upoštevajo le bistvene kršitve določb pravdnega postopka, to je tiste, ki bi lahko oziroma so vplivale na zakonitost sodbe. Pri tem je zakonitost sodbe potrebno razumeti kot zakonitost odločitve sodišča o vsebini zahtevka oziroma spora.
Ravnanje sodišča, ki je v nasprotju z določbami 82. člena ZDSS-1 le delno odločilo o podlagi pravice do invalidske pokojnine (s priznanjem I. kategorije invalidnosti), v preostalem pa odločitev o pravici do invalidske pokojnine naložilo toženi stranki (ob sicer izpolnjenem pogoju, da bi bilo ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem povezano z nesorazmernimi težavami, upoštevaje, da z vsemi potrebnimi podatki in izračuni razpolaga tožena stranka), ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki je oziroma bi lahko vplivala na vsebinsko pravilnost sodbe o tožnikovih pravicah iz invalidskega zavarovanja.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 109. ZDR (1990) člen 36f.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe – odpravnina – temelj odpravnine
Če delavec ne sprejme ponudbe za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas, mu zaradi odpovedane pogodbe o zaposlitvi (torej iz razloga za odpoved, ki je na strani delodajalca) preneha delovno razmerje, odpravnina, do katere bi bil sicer upravičen po 109. členu ZDR, pa mu v tem primeru na podlagi izrecnega določila tretjega odstavka 88. člena ZDR ne pripada.
Iz dejanskih ugotovitev sodbe ne izhaja, da bi bila med strankama sklenjena individualna pogodba o zaposlitvi in v njej npr. dogovorjena odpravnina za primer razrešitve tožeče stranke, kar bi dalo tej odpravnini pogodbeni značaj. Stranki sta sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in v njej za primer prenehanja delovnega razmerja specificirali višino odpravnine. S tem sta na poseben način uredili le višino odpravnine kot instituta zakonske narave, saj je bila odpravnina za primer prenehanja delovnega razmerja uzakonjena v tretjem odstavku 36.f člena ZDR/90, ki je veljal v času sklepanja pogodbe o zaposlitvi.
ZPP je začel veljati 14. 7. 1999 (503. člen ZPP). S tem dnem se je (razen določb izvzetih s 499. členom ZPP) začel uporabljati v vseh postopkih, ki se še niso končali pred sodiščem prve stopnje (503. člen ZPP in nasprotno razlogovanje prvega odstavka 498. člena ZPP).
Obravnavani postopek ob uveljavitvi ZPP še ni bil končan pred sodiščem prve stopnje, saj je sodišče druge stopnje 26. 11. 1998 s sklepom delno razveljavilo prvo sodbo sodišča prve stopnje in mu v tem obsegu zadevo vrnilo v novo sojenje. Ob uveljavitvi ZPP je bilo to še v teku, in se je tako pravilno nadaljevalo po določbah ZPP.
Nasprotje v razlogih glede datuma izdaje razveljavitvenega sklepa sodišča druge stopnje, oziroma glede datuma uveljavitve novega zakona, ne predstavlja nasprotja o odločilnih dejstvih, ki bi onemogočalo preizkus izpodbijane sodbe.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - nedoseganje pričakovanih rezultatov dela - norma - krivda
Nedoseganje pričakovanih rezultatov dela je lahko rezultat nesposobnosti delavca za opravljanje dela, s postopkom in posledicami, ki jih zakon predvideva za primer tega nekrivdnega ravnanja delavca, lahko pa gre tudi za disciplinsko odgovornost. Disciplinski organi tožene stranke krivde tožnika niso ugotavljali oziroma ugotovili, kar pomeni, da za očitano kršitev disciplinska odgovornost ni bila dokazana.
dodatek za znanstveni naziv – zahteva za plačilo – sklepi delodajalca – pravno varstvo
O vseh pravicah in obveznostih javnih uslužbencev (razen navodil za delo v okviru opisa nalog delovnega mesta) se odloča s pisnimi sklepi. Zoper te sklepe je določena možnost pritožbe (razen izjem) in v nadaljevanju tudi sodno varstvo. Sodno varstvo se v takem primeru nanaša na izpodbijano odločitev (sklep) o pravici in obveznosti javnega uslužbenca in ne neposredno na samo pravico, za katero tožnik meni, da mu pripada.
Tožnica bi morala izpodbijati oziroma zahtevati odpravo obeh odločb tožene stranke, s katerima ji za nazaj ni bil priznan dodatek za magisterij in šele potem zahtevati plačilo tega dodatka.
Tožniku se za čas, ko je bil napoten na delo v Nemčijo in je v tem času ostal v zavarovanju pri toženi stranki, pri izračunu pokojninske osnove ne more upoštevati dejanska višina plače, ki mu je bila sproti izplačevana, temveč le tista višina, od katere so bili obračunani in plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.