davki - revizija - dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - vrednost izpodbijanega dela - glavnica in zamudne obresti - pomembno pravno vprašanje - revizija zoper sklep
Po presoji Vrhovnega sodišča se v smislu določbe 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 upošteva zgolj višina glavnice, ta pa v obravnavanem primeru ne presega 20.000,00 EUR, kar pomeni, da revizija po tej določbi ni dovoljena. Glede drugega razloga pa se tožeča stranka zgolj sklicuje na 2. točko 2. odstavka 83. člena ZUS-1, pravnega vprašanja, ki naj bi bilo pomembno, pa ne navaja niti posredno niti opisno.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - stvarna pristojnost - sprememba obtožbe na glavni obravnavi
Če državni tožilec spremeni obtožbo na glavni obravnavi, tako da je po spremenjeni obtožbi za sojenje pristojno okrajno sodišče, to ne vpliva na stvarno pristojnost okrožnega sodišča.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - sprememba obtožbe - razširitev obtožbe - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena
S spremembo obtožbe, ko je državni tožilec le konkretiziral dejanski opis dejanja in ni šlo za drugačno niti za drugo kaznivo dejanje, ni bila kršena obsojenčeva pravica do obrambe, saj je bil s spremembo seznanjen in se je o njej tudi izjavil.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - goljufija - velika premoženjska škoda - obteževalne okoliščine - preklic pogojne obsodbe
Okoliščine, ki predstavljajo konstitutivni element kaznivega dejanja, je moč upoštevati tudi kot obteževalne okoliščine, če to opravičuje njihova intenzivnost.
dovoljenost revizije - določitev vrednosti spornega predmeta s strani sodišča - nezakonitost sklepa sodišča - zavrženje revizije
Potek časa sam po sebi (in z njim povezana sprememba vrednosti denarja) ne utemeljuje strankine spremembe vrednosti spornega predmeta. Do take spremembe lahko pride le ob spremembi tožbe ali v okoliščinah iz tretjega odstavka 44. člena ZPP.
Revizijsko sodišče pri ugotavljanju pravice do revizije samostojno presoja vrednost spornega predmeta in pri tej presoji ni vezano na sklep prvostopenjskega sodišča, če ta sklep oceni za nezakonit, ker je bil izdan prepozno.
V primeru, če stranka predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne predloži ustreznih listin, takšna vloga formalno ni nepopolna in jo je mogoče obravnavati po vsebini, zato sodišče prve stopnje niti ni bilo dolžno poslati tožniku njegovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks v dopolnitev. Sodišče prve stopnje je zato o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse pravilno odločilo na podlagi predloženih podatkov, na podlagi katerih pa ni moglo z gotovostjo ugotoviti višine dohodka na člana tožnikovega gospodinjstva oziroma je pravilno ocenilo, da tožnik ni uspel dokazati upravičenosti do taksne oprostitve.
Ker je darilna pogodba realen kontrakt, bi morala biti podarjena nepremičnina drugi toženki tudi izročena. Vendar to ni bila niti v pravnem pogledu z vpisom v zemljiško knjigo, niti v dejanskem pogledu. Prvi toženec predmet darilne pogodbe poseduje enako kot pred zapisom pogodbe. Zanj je torej dejanski položaj enak, kot da darilne pogodbe ne bi bilo, ves čas je tudi zemljiškoknjižni lastnik. Zato dogovor obeh tožencev o razveljavitvi darilne pogodbe pomeni le formalno potrditev obstoječega stanja, ne pa pravnega dejanja dolžnika v pomenu 255. člena OZ.
CZ (1976) člen 19, 24, 191, 249, 249/2, 295. CZ (1990) člen 19, 19/1-7, 24, 24/1, 193, 234, 234/2, 281. CZ (1995) člen 182.
tranzit blaga - nastanek dolga - sprostitev v prost promet - veljavnost predpisov - ponarejena potrditev izstopa blaga
Ker carinsko blago, za katerega je bil dovoljen tranzit blaga, ni bilo predloženo namembnemu carinskemu organu oziroma je bila potrditev izstopa lažna, je carinski dolg nastal v skladu s 7. točko 1. odstavka 19. člena (oziroma 19. člena CZ 1976), ki za tranzitno blago določa, da obveznost carine nastane, če deklaracija ni predložena z dnem, ko je bilo blago dano v prost promet, v trenutku, ko bi moralo biti blago predano namembni carinarnici.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004445
ZKP člen 371, 371/1-11, 395, 395/1, 420, 420/2.KZ člen 256.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - obseg preizkusa pritožbenih navedb – ponarejanje listin – javna listina – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po prvem odstavku 395. člena ZKP mora sodišče druge stopnje presoditi relevantne navedbe pritožbe. Kršitev te določbe ni bistvena kršitev določb postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, temveč je bistvenega pomena v smislu 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP samo, če je vplivala ali bi lahko vplivala na pravilnost ali zakonitost sodbe.
Zoper sklep se lahko vloži pritožba v 15-dneh od vročitve, na kar je bila tožeča stranka pravilno opozorjena tudi v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, vrhovno sodišče pa ugotavlja, da je pritožba tožeče stranke z dne 10.10.2008 vložena prepozno.
zahteva za varstvo zakonitosti - načelo dispozitivnosti - obseg preizkusa - opredelitev zatrjevanih kršitev zakona
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti uveljavlja le zakonski razlog, zaradi katerega jo je mogoče vložiti, ne navede pa okoliščin oziroma ravnanja, ki tvorijo kršitev, ki jo kot zakonski razlog uveljavlja, sodišče ni dolžno in niti ni pooblaščeno samo preizkušati, ali niso bile v postopku oziroma sodbi storjene kršitve takšne vrste, na kakršne se na splošno sklicuje zahteva.
dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen državni pravniški izpit - spor iz razmerij med starši in otroki
V 27. poglavju ZPP, v katerem je urejen postopek v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki, ni določbe, ki bi za te spore drugače uredila vprašanje omejitve postulacijske sposobnosti stranke v postopku z izrednim pravnim sredstvom.
ZKP člen 39, 39/1-6, 248, 371, 371/2, 372, 372/1-1, 424, 424/1.KZ člen 392. KZ (1977) člen 130.URS člen 22.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravica do nepristranskega sojenja - izločitev - izvedenstvo - izvedenec finančne stroke - obresti - enako varstvo pravic - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - sklenitev škodljive pogodbe - prosto urejanje obligacijskih razmerij - razpolaganje z družbeno lastnino
Če o različnih odločbah v različnih fazah postopka odloča isto drugostopenjsko sodišče kot organ sodne veje oblasti, še ne gre za kršitev pravice do nepristranskega sojenja.
V skladu z določbo 1. odstavka 73. člena ZUS-1 je pritožba zoper sodbo dopustna le, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena tega zakona.
V 169. členu ZPP, ki se primerno uporablja v upravnem sporu, je v 6. odstavku izrecno določeno, da zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu stranke za oprostitev plačila sodnih taks, ni pritožbe.
ZKP člen 370, 370/4, 372, 372/1-5, 372/1-6, 374, 383, 392/5.
meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - odločba sodišča druge stopnje o pritožbi - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - nepravilna odmera kazni
Če pritožbeno sodišče spremeni odločitev prvostopenjskega sodišča o kazenski sankciji, ni dolžno posebej obrazlagati vseh obtoževalnih in olajševalnih okoliščin, ki jih je pri odmeri kazni upoštevalo, temveč zadostuje, da izpostavi okoliščino, za katero je ocenilo, da je bila z odločbo sodišča prve stopnje premalo upoštevana.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe – predhodni preizkus tožbe – vročitev – prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje
V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožeče stranke. Upravni akt, ki je lahko predmet presoje v upravnem sporu, mora tako glede na navedeno določbo 2. člena ZUS-1 izpolnjevati tako formalni kot materialni kriterij za pojem upravnega akta. Po materialnem kriteriju so upravni akti le tisti, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Ker tožeča stranka v danem roku 15 dni ni dopolnila tožbe, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo ter se pri tem oprlo na določbo 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1, saj je tožeča stranka izpodbijala akt, ki ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
ustavne pravice do lokalne samouprave - seja občinskega sveta - onemogočen sklic - sodna pristojnost - upravni spor
Županovega neupoštevanja določbe 20. člena Poslovnika, po kateri mora župan sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva četrtina svetnikov, in dejstva, da je bila sejna dvorana občinskega sveta potem, ko so tožniki na podlagi določbe 5. odstavka 20. člena Poslovnika sami sklicali sejo občinskega sveta, dne 24.4.2008 ob 16. uri zaklenjena ter na sejo niso prišli delavci občinske uprave, ki na podlagi ZLS in Statuta skrbijo za administrativno delo za potrebe občinskega sveta, ni mogoče uvrstiti v okvir ustavnih pravic, katerih sodno varstvo je mogoče (izjemoma) uveljavljati v upravnem sporu na podlagi 2. odstavka 157. člena URS oziroma 1. odstavka 4. člena ZUS-1. Gre namreč za izključno procesna dejanja in razmerja znotraj občinskega sveta, ki jih določajo ZLS, Poslovnik in Statut. Če pri teh internih procesnih razmerjih, urejenih v navedenih predpisih, pride do kršitev, se te kršitve obravnavajo in urejajo le znotraj občinskega sveta kot organa oblasti občine in ta razmerja niso podvržena sodni kontroli v okviru upravnega spora po ZUS-1, in tudi ne v kakšnem drugem postopku pred sodišči.
Ker je bilo premoženje podržavljeno v času, ko so bili nekdanji lastniki še živi, uporaba 11. člena ZDen ni mogoča. 11. in 12. člen ZDen, v katerih so določene izjeme od pravila iz 1. odstavka 9. člena ZDen, je treba razlagati ozko in jih uporabiti le za primere, katerih dejansko stanje izrecno ustreza zakonskemu dejanskemu stanu navedenih členov.
Toženca sta kot dva od treh solastnikov poslovnega prostora dovolila družbi, katera edina družbenika sta, uporabo spornega poslovnega prostora. Vedela sta, da s tem posegata v tožnikov solastninski delež in nista bila v dobri veri. Samo v njuni domeni je bil tudi dogovor z najemojemalcem o višini koristi. Zato je pravilna materialnopravna presoja tako glede pasivne legitimacije kot poštenosti obeh tožencev.