ZSS člen 24, 26, 27, 27/3, 27/4, 28, 28/1, 32, 34, 34/1.ZUS-1 člen 65, 65/1, 94, 94/1.ZUP člen 252, 252/1.
sodniško napredovanje – napredovanje na položaj svetnika okrajnega ali okrožnega sodišča – hitrejše napredovanje – uvrstitev v plačilni razred – datum napredovanja
Hitrejše napredovanje po četrtem odstavku 27. člena ZSS je časovno gledano vezano na siceršnje redno napredovanje, saj okrajni oziroma okrožni sodnik napreduje na položaj svetnika takrat, ko bi sicer redno napredoval, ob dodatnih pogojih, da je pred tem že dopolnil starost petinštiridesetih let in da je z oceno sodniške službe za zadnje 3-letno obdobje ugotovljeno izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje.
Dokazni standard gotovosti se zahteva za celotno dokazno gradivo in ne le za posamezen dokaz. Zato na primer prepoznava storilca, četudi ne izraža gotovosti, ali izvedensko mnenje, ki je dano le na določeni stopnji verjetnosti, nikakor nista brez dokazne vrednosti oziroma teže.
Tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo, svojo pravico, da je pri preiskavi navzoč, lahko uresničuje sam ali preko zastopnika; ta je lahko odvetnik, ali odrasel družinski član tistega, čigar stanovanje se preiskuje.
Objekt varstva pri kaznivem dejanju po 145. členu KZ je občutek osebne varnosti. Storilec z resno grožnjo, da bo napadel življenje ali telo oškodovanca, ogroža njegovo varnost, grožnja pa mora biti objektivno zmožna doseči ogroženost drugega.
Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3, 89.ZDen člen 2, 2/1.
denacionalizacija - revizija - dovoljenost - dokazno breme - pravica in obveznost stranke, izražena v denarni vrednosti - zelo hude posledice
Revidentka zatrjuje, da ima zaradi vrednosti nepremičnin, o katerih je odločalo sodišče prve stopnje, izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice. S temi navedbami pa po presoji Vrhovnega sodišča revidentka ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije, saj bi, upoštevajoč, da gre pri denacionalizaciji le pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, morala navesti, katere konkretne posledice lahko zanjo nastanejo zaradi zavrnitve denacionalizacijskega zahtevka.
Res ima po drugem odstavku 377. člena ZOR pretrganje zastaranja kazenskega pregona za posledico tudi pretrganje zastaranja odškodninske terjatve. Vendar kazenski pregon lahko teče le zoper konkretnega storilca. Začne se s procesnim dejanjem (zahteva za preiskavo, obtožni predlog) organa kazenskega pregona zoper določeno osebo. Zato kazenska ovadba zoper neznanega storilca ne vpliva niti na začetek kazenskega pregona, toliko manj torej na njegovo pretrganje.
Pri kaznivem dejanju žaljive obdolžitve je dokazno breme sicer obdolženčevo, je pa tudi sodišče dolžno ugotavljati resnico v zvezi z obdolženčevimi ugovori, da gre za resnično trditev.
Dokaznemu standardu obrazloženosti drugostopenjske sodbe je zadoščeno, če višje sodišče ne ponavlja argumentov prvostopenjske sodbe, če se z njimi strinja in jim zato zgolj pritrdi.
Glede na izrecne navedbe tožene stranke v pritožbi ter odgovoru na pritožbo tožeče stranke, da bi tožena stranka ves krompir, kljub steklavosti, odkupila, se izkaže ukvarjanje sodišč prve in druge stopnje z razlogi, zaradi katerih je do steklavosti prišlo in s tem povezano porazdelitvijo odgovornosti za nepotrebno in je zato tudi zmoten zaključek sodišča druge stopnje, da je treba odgovornost za to bolezen krompirja porazdeliti med pravdni stranki.
ZZK-1 člen 3, 3/1-1, 3/1-5, 31, 40, 115, 148, 148/1, 161. SPZ člen 7, 8, 16, 18. ZENDMPE člen 44.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna uporaba materialnega prava - vknjižba lastninske pravice - sodna poravnava kot podlaga za vknjižbo - identifikacijski znak nepremičnine - načelo specialnosti - načrt parcelacije - predmet stvarnih pravic
Zemljiškoknjižno sodišče ne preverja površine zemljišča parcele, v zvezi s katero je predlagan vpis.
Del zemljiške parcele oziroma več delov različnih parcel, čeprav natančno opisno določen, brez ustreznega načrta parcelacije ne more biti predmet lastninske pravice ali njenega prenosa oziroma vknjižbe.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - revizija - dovoljenost - vrednost spornega predmeta - hude posledice za stranko - trditveno in dokazno breme
Po 2. odstavku 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni sodni praksi vrhovnega sodišča, ki mu pritrjuje tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije (sklep, št. Up 858/08-8 z dne 3.6.2008), je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004562
ZKP člen 364, 364/7, 372, 372/1-1, 424, 424/1.KZ člen 217, 217/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - goljufija - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Z lažno obljubo vrnitve izposojenega zneska v razmeroma kratkem času, ki ji je oškodovanec po ugotovitvi sodišča verjel in obsojencu izročil denar, je očitek lažnega prikazovanja dejanskih okoliščin kot znaka kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 217. člena KZ v izreku izpodbijane sodbe dovolj konkretiziran.
bianco menica - menično pooblastilo - zapadlost menice - datum izdaje menice - nepravilna izpolnitev menice - oznaka dospelosti - zapadlost terjatve - prenehanje menične obveznosti - zastaranje terjatve - ugovor iz temeljnega posla
V tem konkretnem primeru, kjer sta remitent in trasant tudi upnik in dolžnik iz temeljnega posla, menična obveznost ni postala abstraktna, temveč je ostala kavzalna (vezana na temeljni posel) in je zato tožena stranka zoper tožnika ohranila ugovore iz temeljnega posla (tudi ugovor zastaranja).
načelo formalnosti postopka - vpis dolžnikove lastninske pravice
Vpis dolžnikove lastninske pravice po četrtem odstavku 168. člena ZIZ opravi zemljiškoknjižno sodišče.
Zgolj obstoj izvirnika listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, in sklicevanje na zbirko listin ne zadostuje za vknjižbo po četrtem odstavku 168. člena ZIZ. V položaju, ko takšna listina sicer obstaja, je pa upnik nima, je 168. člen ZIZ pravna podlaga za tožbo, s katero upnik zahteva vpis lastninske pravice na dolžnika (peti odstavek navedenega člena).
denacionalizacija - revizija - dovoljenost - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - razpolaganje s premoženjem glede - katerega obstaja dolžnost vračila
Po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden o tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
V skladu z načelom proste presoje dokazov sodišče pri presoji, ali je podano kakšno dejstvo ali ne, ni vezano na nobena posebna formalna dokazna pravila, zato tudi o hierarhičnem redu predloženih dokazov ni mogoče govoriti.
ZVO člen 55, 56, 57, 59. Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna člen 5. ZGO člen 33a, 35, 35/2.ZUS-1 člen 76, 107, 107/2.
enotno dovoljenje za gradnjo - presoja vplivov na okolje
Podlaga za presojo vplivov na okolje je Poročilo o vplivih na okolje.
URS člen 160, 160-7. ZUS člen 34, 34/1-1. ZSZ člen 57, 57/2.
zavrženje tožbe – pristojnost Ustavnega sodišča – spor med lokalno skupnostjo in državo
Ker je za spore med lokalno skupnostjo in državo pristojno Ustavno sodišče, obravnavanje spornega vprašanja pa ne spada v sodno pristojnost Upravnega sodišča RS in tudi drugega sodišča ne, se tožba zavrže na podlagi 1. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.