azil – zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito - preganjanje
Čarovništvo, na katerega se tožnik sklicuje in zaradi katerega naj bi zapustil izvorno državo, je torej v obravnavani zadevi povezano s premoženjskim sporom, ki ga je tožnik imel s svojimi strici, in ga zato ni mogoče šteti za dejanje preganjanja v smislu določb ZMZ in Ženevske konvencije o statusu beguncev.
ZPPSL člen 83. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem člen 2, 3, 13, 13a.
odmera nagrade stečajnemu upravitelju - zahteva za varstvo zakonitosti
Določilo četrtega odstavka 3. člena o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem je neločljivo povezano s VI. postavko prvega odstavka 9. člena Odredbe, ki se je valorizirala. Od prvotnega besedila odredbe so bili namreč sprejeti štirje Sklepi o uskladitvi zneskov nagrad za delo stečajnih upraviteljev (Ur. l. RS, št. 18/2002, 27/2003, 56/2004, 56/2005) ki so (med drugim) usklajevali zneske nagrad iz tabele prvega odstavka 3. člena z rastjo cen življenjskih potrebščin. Skladno tem spremembam je treba prilagoditi tudi znesek najvišje nagrade iz četrtega odstavka 3. člena Odredbe.
pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku
Sodišče prve stopnje mora storilca prekrška pred odločitvijo o zahtevi za sodno varstvo seznaniti s ključnim procesnim gradivom in mu omogočiti, da o njem v primernem času zavzame stališče.
zavrnitev dokaznega predloga - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - kršitev določb iz najemne pogodbe - iztožljivost gentlemanskega sporazuma
Tožeča stranka zgolj splošno očita sodišču prve stopnje, da ni izvedlo predlaganih dokazov, pri tem pa ne pojasni, kateri so tisti relevantni dokazi, da bi njihova neizvedba lahko vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.
Tožeča stranka se sklicuje na gentlemenski sporazum, ki pa, kot je pojasnilo že sodišče druge stopnje, ustvarja le moralno zavezo stranke, ki ni iztožljiva.
ZP-1 člen 59, 59/3, 65, 155, 169, 169/1, 171.ZKP člen 424, 424/1.
bistvena kršitev določb postopka - odločanje sodišča - zahteva za sodno varstvo - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Sodišče pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo ne presoja (celotne) dejanske in pravne podlage očitanega prekrška, temveč se omeji na presojo razlogov zahteve za sodno varstvo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004559
ZP-1 člen 2, 2/2, 22, 22/2, 156, 156/1-5.
postopek o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - tuje vozniško dovoljenje - meje sankcioniranja prekrškov
Z izrekom stranskih sankcij kazenskih točk in prepovedjo uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije storilcu, čigar vozniško dovoljenje ni bilo izdano v Republiki Sloveniji, je sodišče v izpodbijani sodbi prekoračilo pravico, ki jo je imelo po zakonu, s čimer je podana kršitev iz 5. točke 156. člena ZP-1.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004530
ZP-1 člen 57, 156, 156/1-1.
postopek za prekrške prekrškovnega organa - hitri postopek - odločba o prekršku - plačilni nalog - osebna zaznava prekrška - dokazni postopek - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – opis prekrška
Pravna opredelitev prekrška z (le) navedbo člena in odstavka prekršene določbe ZVCP-1 je zadostna in pravilna, čeprav šele določba Pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu natančno določa, kakšne so brezhibne pnevmatike.
Če udeleženec naknadno odstopi od izvedbe strokovnega pregleda in s tem izraža strinjanje s stopnjo alkohola v organizmu, ki je bila ugotovljena z alkotestom, pride v poštev le kaznovanje zaradi vožnje s tako ugotovljeno stopnjo alkohola v organizmu, ne pa zaradi odklonitve strokovnega pregleda.
pravilna uporaba materialnega prava - trditveno breme - trditvena podlaga - dejanska podlaga sodbe - sklepčnost tožbe - ocena pritožbenega sodišča o nesklepčnosti tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Edini način, da dejstva najdejo pot v dejansko podlago sodbe, je prek navedb strank, v skladu s 7., 180. in 212. členom ZPP. Niti procesna dejanja strank, tudi če so opravljena pred razpravljajočim sodiščem, ne morejo nadomestiti opustitve navajanja dejstev, ki bi se utegnila kazati skozi njih.
Sodišče višje stopnje sicer sme presoditi drugače od sodišča nižje stopnje, da tožba ni sklepčna. S tem pa se izpostavi možnosti, da bo izdalo potencialno izpodbojno sodbo; to možnost uresniči očitek vložnika pravnega sredstva, da je zaradi ravnanja sodišča višje stopnje izgubil priložnost uveljavljati obstoj dejstev, ki so postala odločilna z vidika pravne presoje sodišča višje stopnje.
pravica do pritožbe - prehodne določbe - uporaba procesnih pravil
Prehodna določba 59. člena ZP-1C se nanaša na spremembe pravil ZP-1 o razmejitvi pristojnosti za odločanje o prekrških in ne predstavlja splošnega pravila, po katerem bi se spremenjena procesna pravila uporabljala le za postopke o prekrških, storjenih po njihovi uveljavitvi.
ZP-1 člen 106, 155, 155/1-2, 163, 163/4, 169, 169/1.
bistvena kršitev določb postopka - upravičeni predlagatelj - postopek z obdolžilnim predlogom - odločanje višjega sodišča o pritožbi - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočnost
Zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje ni mogoče vložiti izrednega pravnega sredstva, saj gre za formalno, ne pa tudi materialno pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - postopek o prekršku - sodba, s katero se postopek ustavi - kršitev materialnih določb zakona
Pravnomočno odločena stvar je procesna ovira za ponovno obravnavanje zadeve in zavezuje tako sodišče kot prekrškovni organ.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004488
ZP-1 člen 55, 55/2, 155, 155/2.ZVCP-1 člen 233, 233/1.URS člen 22, 29, 29/1-3.
bistvena kršitev določb postopka - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - dokazni predlog
Aktivno sodelovanje, ki ga kršitelju nalaga določba prvega odstavka 233. člena ZVCP-1, ne pomeni le dolžnosti predlagati materialno relevantne dokaze, temveč mora kršitelj storiti vse, kar lahko, da organu sam predloži dokaz, ki ga lahko pridobi in ki ga je organ nato dolžan presoditi in oceniti.
ZPP člen 274. ZIP člen 16, 19, 59, 59/1-1, 251, 251c.ZIZ člen 20, 21.
ugotovitvena tožba - pravni interes za tožbo - ugotovitev ničnosti pogodbe - sodna poravnava kot izvršilni naslov - delna ničnost pogodbe, ki je podlaga izvršilnega naslova
Izvršilni naslov je predpostavka dovoljenosti izvršbe zaradi uveljavitve terjatve, ugotovljene v izvršilnem naslovu. Takšnega svojega pomena izvršilni naslov, četudi gre za sodno poravnavo, ne izgubi zgolj zaradi morebitne delne ničnosti pogodbe, ki je bila podlaga izvršilnemu naslovu (arg. 1. točka prvega odstavka 59. člena ZIP).
ZP-1 člen 62, 62-2, 155, 155/1-8, 169, 169/1, 171. ZKP člen 371, 371/1-11, 427.
zahteva za varstvo zakonitosti - postopek o prekršku - smiselna uporaba ZKP – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost
V postopku o prekršku ni mogoče uveljavljati bistvenih kršitev določb kazenskega postopka (371. člen ZKP).
Besedilo določbe 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 je ožje kot besedilo 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in med razlogi ne zajema precejšnjega nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki (t.i. protispisnost).
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi - obstoj prekrška - opis dejanja - blanketna norma - mamilo
Opis dejanja v izreku sodbe, da je obdolženi vozil v cestnem prometu motorno vozilo pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil oziroma drugih psihoaktivnih snovi, ki ne vsebuje niti konkretizacije, pod vplivom katere od prepovedanih substanc je storilec vozil, in tudi v obrazložitvi sodbe pomen pojma "mamilo" ni razložen (z dopolnilnimi predpisi), ne vsebuje (vseh) znakov prekrška po prvem odstavku 131. člena ZVCP-1.
postopek za prekrške prekrškovnega organa - hitri postopek - odločba o prekršku - plačilni nalog - osebna zaznava prekrška - dokazni postopek - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - možnost izjave o prekršku
Seznanjanje z okoliščinami prekrška na podlagi izjave priče in „ogleda“ kraja storitve ne predstavlja osebne zaznave prekrška, temveč gre za osebno zaznavo takrat, ko pooblaščena uradna oseba prekršek neposredno zazna s svojimi čutili, torej kadar je navzoča ob storitvi prekrška in tako na podlagi lastnega opažanja ugotovi njegove znake.
Zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe. Očitna pomota se lahko pripeti tudi odvetniku, vendar pa je treba izjeme ozko razlagati in zato očitne pomote ni mogoče pripisati odvetniku, ki je pri sestavljanju vloge oziroma pošiljanju ravnal neskrbno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje med stranko v postopku in podpredsednico pristojnega sodišča
Okoliščina, da je stranka postopka brat sodnice za postopanje pristojnega sodišča, ki je tudi podpredsednica sodišča, ni tehten razlog za delegacijo pristojnosti. Odločanje je v postopku pridržano naravnemu in neodvisnemu sodniku, na katerega nima (pod)predsednik sodišča nobenega vpliva.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje – dovoljenost pritožbe
Po 1. odstavku 73. člena ZUS-1 je zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena tega zakona. V prvem primeru morata biti torej podana kumulativno dva pogoja, prvi, da je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, in drugi, da je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt.