delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja - projektno organizirano delo - dokazovanje razloga
ZDR/90 je v 17. členu res dopuščal sklenitev delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi za določen čas le, če so bili podani razlogi iz prvega odstavka tega člena. Vendar pa iz besedila ZDR/90 ne izhaja zahteva, da bi moral biti razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas izrecno naveden tudi v pisni pogodbi o zaposlitvi. Prav tako takšna zahteva ne izhaja iz določb 9. člena SKPgd, ki v skladu z 11. členom ZDR/90 določa vsebino pogodbe o zaposlitvi.
inšpekcijski ukrep - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - škoda zaradi ravnanja stranke po izdaji odločbe - škoda, ki nastane tretjim osebam
V zvezi z zatrjevano škodo, ki bi tožeči stranki nastala z odstranitvijo skladiščnega prostora oziroma zatrjevano vrednostjo strojev in surovin v tem prostoru, sodišče meni, da se tožeča stranka ne more uspešno sklicevati na škodo zaradi stanja, ki ga je sama povzročila s protipravnim ravnanjem. Tožeči stranki je bila naložena (samo) odstranitev betonskih temeljev, za katere je bilo ob inšpekcijskem ogledu ugotovljeno, da jih je postavila v nasprotju s predpisi. Očitno pa je kljub temu z deli nadaljevala ter postavila montažni šotor, ki pa se, kot je razvidno iz njenih navedb in priloženih fotografij, niti ne uporablja kot skladiščni prostor, pač pa kot delavnica. Po lastnih navedbah je tudi vse stroje in material kupila že po izdaji izpodbijane odločbe, torej v času, ko je vedela, da je njen poseg - postavitev temeljev, v nasprotju s predpisi. V zvezi s pritožbenimi ugovori, ki se nanašajo na škodo, ki bi z izvršitvijo izpodbijanega akta nastala družbi A. d.o.o., sodišče meni, da tožeča stranka z zatrjevano škodo, ki naj bi nastala pravni osebi in tretjim fizičnim osebam (delavcem) ne izkazuje škode, ki bi nastala njej kot inšpekcijskemu zavezancu.
posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega (sina) - pravni standard
Ker gre pri presoji invalidnosti za pravni standard, je naloga sodišča, da določi element abstraktnega dejanskega stanja. Pri tem imata sodišči druge in prve stopnje prav, da je glede na specifičnost oblike škode potreben restriktiven pristop. Ob tem pa je treba upoštevati tudi, da stopnja invalidnosti ni absolutna kategorija, temveč jo je treba relativizirati s poškodovančevimi aktivnostmi pred poškodbo.
oderuška pogodba - poravnava - subjektivni element oderuštva
Vrhovno sodišče se strinja, da glede na ugotovitev o nepodanosti subjektivnega elementa, sodišču objektivnega elementa oderuštva ni bilo treba ugotavljati, saj morata biti v skladu z določbo 141. člena ZOR podana oba elementa kumulativno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - razveljavitev sodne poravnave
Tožba za razveljavitev sodne poravnave se vselej vloži pri sodišču, pri katerem je bila sodna poravnava sklenjena. Sodniki določenega sodišča se nedvomno med seboj tudi vedno poznajo. Ta okoliščina torej sama po sebi ne more omajati zaupanja strank v odločanje sodišča.
ZJU člen 21, 40, 41, 194. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih člen 63.
prevedba - uradniški naziv - razporeditev - uradniško delovno mesto - akt o sistemizaciji
Tožnica ni imela položaja višjega upravnega delavca ali upravnega delavca, zato na podlagi 194. člena ZJU ni prišlo do prevedbe v uradniški naziv. Do te prevedbe ni prišlo niti na podlagi drugega odstavka 63. člena Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, ki je sicer omogočala razporeditev strokovno-tehničnega delavca na uradniško delovno mesto brez javnega natečaja, če je bilo to delovno mesto v aktu o notranji sistemizaciji določeno kot uradniško. Delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica ob prevedbi, namreč ni bilo opredeljeno kot uradniško delovno mesto.
Dejstvo, da je nadzorni svet sprejel tožnikov „predlog“ za razrešitev s funkcije direktorja družbe, še ne pomeni, da je šlo za sporazumno razrešitev. O tem, da bo odstopil kot direktor, se je tožnik dogovoril oziroma sporazumel z vodstvom T.. Nadzorni svet tožene stranke se je s tem razlogom oziroma motivom za tožnikov predlog seznanil in ga upošteval tako, da je tožnika - na njegovo željo - razrešil nalog direktorja družbe.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - posebno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec
Starejši delavec je varovan pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tudi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi po 90. členu ZDR, seveda ob predpostavki, da so za to posebno varstvo izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 114. člena ZDR.
Šele z novelo ZDR-A, ki je začela veljati v letu 2007, je bil zakon v 114. členu spremenjen tako, da se tudi starejšemu delavcu lahko odpove pogodba o zaposlitvi, če ne sprejme ponujene nove ustrezne zaposlitve.
Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - rok za odpoved
Ker iz ugotovitev sodišča druge stopnje izhaja, da je tožena stranka vedela in se seznanila z razlogi za redno odpoved (vsaj) ob uveljavitvi novega Zakona o delovnih razmerjih dne 1.1.2003, to pomeni, da odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti dne 19. 6. 2003 ni bila dana v prekluzivnem roku 30 dni.
pravna sredstva zoper upravni akt - izredna pravna sredstva po ZUS-1 - revizija - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti
ZUS-1 ne pozna pravnega sredstva zahteve za varstvo zakonitosti, kot je izrecno vložena v obravnavani zadevi. Z uveljavitvijo ZUS-1 je bila namreč zaradi uvedbe revizije kot izrednega pravnega sredstva zoper sodbo upravnega sodišča v ureditev upravnega spora opuščena možnost vložitve zahteve za varstvo zakonitosti, kot jo je poznal Zakon o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00).
Odločitev o stroških ni sklep o pravnomočno končanem postopku, saj je zahteva za povrnitev stroškov postopka vedno akcesorne narave in je ni mogoče uveljavljati samostojno, pač pa le v postopku, zaradi katerega so stroški nastali.
ZDR člen 83, 111. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - sodelovanje odvetnika na zagovoru
Tožena stranka tožniku ni kršila pravice do obrambe ali mu preprečevala, da si zagotovi pomoč odvetnika pri tem. Tožniku je bila vročena pisna obdolžitev in vabilo na zagovor, ki se ga tožnik brez utemeljenega razloga ni udeležil. Tožnik sam za preložitev zagovora ni zaprosil, sindikat, ki naj bi „v njegovem imenu“ predlagal preložitev, pa je kot razlog sicer navedel tožnikovo željo po sodelovanju odvetnika, toda zaprosilo je direktor tožene stranke prejel šele po predvidenem zagovoru.
ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 85, 85/1, 85/2, 86, 92, 107, 107/1, 107/2.ZSZ(1984) člen 59, 59/1.
revizija - revizijski razlogi - obseg revizijske presoje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - opredelitev do tožbenih navedb
Ker tožeča stranka v tožbi ni uveljavljala tožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in ni zatrjevala, da so bile sporne parcele funkcionalno zemljišče k stavbam, ki so se uporabljale za verske namene, se sodišče prve stopnje do tega vprašanja v sodbi ni moglo opredeliti. Torej ni utemeljen revizijski ugovor, da se prvostopno sodišče ni opredelilo do vseh tožbenih navedb.
Odločbe zavoda z dne 7.8.1995, kljub kasnejši pravnomočni razveljavitvi, ni mogoče opredeliti kot protipravno ravnanje v smislu ene od predpostavk odškodninske obveznosti. Temelj za njeno izdajo je predstavljala dne 19.1.1995 vložena pritožba. Ker je bila tožeča stranka s to odločbo uvrščena v III. kategorijo invalidnosti, je bila napotitev v odločbi, naj se po njeni dokončnosti prijavi Zavodu za zaposlovanje zaradi pridobitve denarnega nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev, materialnopravno utemeljena v določilu 123. člena ZPIZ.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - bolniška odsotnost - mnenje zdravniške komisije
Dejansko stanje ne daje podlage za presojo, da je bil tožnik v dobri veri o upravičenosti svoje odsotnosti z dela po 11. 10. 2001. Tožnik je prejel oziroma je bil seznanjen z mnenjem zdravniške komisije I. stopnje z dne 9. 10. 2001, po katerem mu je bolniški stalež zaključen z 11. 10. 2001. Tega dne je bil tudi pri svoji lečeči zdravnici, ki pa mu takrat drugega bolniškega staleža ni odobrila, podaljšanje prejšnjega pa glede na njegovo trajanje ni bilo v njeni pristojnosti. Tožnik bi se moral ravnati po mnenju zdravniške komisije ne glede na to, ali ga je lečeča zdravnica na to še posebej opozorila ali ne.
Ker je sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo vse zaznamovane stroške, razen zahteve za plačilo opominske takse, utemeljevanje vsake posamezne stroškovne postavke ni bilo potrebno. Tožeča stranka je stroške priglasila v tožbi in v pritožbi in je bila tako tožena stranka s stroškovnim zahtevkom seznanjena, ko je prejela vloge. Obrazložitev stroškovne odločitve sodišča prve stopnje je res skromna, vendar pa je odločitev mogoče vseeno preizkusiti in ugotoviti njeno materialnopravno pravilnost. Zato očitana bistvena kršitev ni podana. Pritožbeno sodišče pa je ugotovilo, da je prvostopno sodišče pri odmeri stroškov napačno uporabilo materialno pravo, zato je sklep spremenilo in stroške pravilno odmerilo.
ZPP člen 184, 184/2. ZTPDR člen 83. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije(1994) člen 56, 75.
zdravstvena dejavnost - osnovna plača – dodatek za težje pogoje - dokončna odločba – uveljavljanje sodnega varstva – sprememba tožbe – prekluzija
Tožeče stranke so zahtevek za spremembo količnika plače in razveljavitev odločbe o dodatku za težje delovne pogoje prvič postavile nekaj let po dokončnem sklepu. S tem so zamudile zakonsko določen rok za sodno varstvo, ki ima naravo prekluzivnega materialnega roka, z vsemi pravnimi posledicami takšnega roka.
Ker se vložnici na poziv sodišča na popravo vloge nista odzvali, je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 4. odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 vlogo vložnic pravilno zavrglo.