Sodišče v postopku predhodnega preizkusa tožbe zavrže tožbo, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist.
KULTURA - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS1010571
ZUJIK člen 85.ZDSS-1 člen 7, 7/1-5b.
plačilo prispevkov iz državnega proračuna - samozaposleni v kulturi - cenzus - spor o pristojnosti
Ker je eden od pogojev za pridobitev pravice samozaposlenega v kulturi do plačila prispevkov za obvezno invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter obvezno zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna dohodkovni položaj samozaposlenega v kulturi, je spor o navedeni pravici spor o socialnem prejemku. O pravici do socialnih prejemkov pa je pristojno odločati socialno sodišče.
Če ima stranka v upravnem postopku pooblaščenca, se šteje vročitev odločbe stranki, ki ima pooblaščenca kot pravno veljavna le, če je bila na predpisan način vročena pooblaščencu.
ZZ člen 32, 32/1, 36, 36/2.ZSV člen 49, 49/5, 56, 56/7.
imenovanje direktorja javnega zavoda - spor o pristojnosti
Ker je po določbi 7. odstavka 56. člena ZSV za imenovanje direktorja CSD pristojen svet zavoda in ne organ ustanovitelja tega javnega zavoda, je za rešitev spora o zakonitosti imenovanja direktorja CSD pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Oddelek v Brežicah. Soglasje ministra, pristojnega za socialno delo, k imenovanju direktorja CSD, ne spremeni pristojnosti za rešitev spora o imenovanju direktorja CSD, saj je to soglasje le del postopka imenovanja direktorja javnega zavoda.
ugotovitev državljanstva - dovoljenost revizije - pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti - zelo hude posledice za stranko - trditveno in dokazno breme
V obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj gre za spor o ugotovitvi državljanstva, ki ni izražen v denarni vrednosti. Tudi navedba vrednosti v reviziji "pct. 100.000,00 EUR" tega dejstva ne spremeni, zato se revizija po določbi 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ne dovoli. Po določbi 3. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Po presoji vrhovnega sodišča revidentka trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije ni izpolnila zgolj s trditvijo, da ima izpodbijana odločitev glede državljanstva zelo hude posledice na premoženju stranke, saj je od tega odvisno vračilo premoženja, ki je brez odškodnine bilo zaplenjeno njeni pravni prednici.
status vojnega veterana – inštruktor za izvajanje mobilizacije
Tožnik v reviziji konkretno ne navaja nobenega revizijskega razloga iz 85. člena ZUS-1. Revizijskih navedb, ki dopolnjujejo dejanske ugotovitve v upravnem postopku in v upravnem sporu, Vrhovno sodišče, glede na vezanost na ugotovljeno dejansko stanje, ni presojalo. Tudi materialno pravo je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo.
uveljavljanje kršitev ustavnih pravic - pravica do popravka - svoboda izražanja - pravica do združevanja - pravica do peticije - pravna oseba
Kadar z izjavami v medijih očitno ni poseženo v ustavne pravice stranke, v katere poseg zatrjuje v tožbi, sodišče tožbo zavrže. Pravice do peticije imajo le fizične osebe, ki so državljani RS, ne pa tudi pravne osebe.
denacionalizacija - zahteva za predložitev notarskega zapisa - dovoljenost revizije - pogoji - trditveno in dokazno breme
Dovoljenost revizije je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. V obravnavanem primeru je to vprašanje, ali je tožnik izkazal pravni interes za pridobitev notarske listine in tako ne gre za spor glede denacionalizacije. Po presoji Vrhovnega sodišča zato tožnik ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovolitev revizije.
rok za vložitev pritožbe - vložitev pritožbe pri nepristojnem sodišču - očitna pomota vložnika - pravni pouk - zavrženje pritožbe
Pritožba je bila vložena zadnji dan 15-dnevnega roka, vendar pri nepristojnem sodišču prve stopnje. Ker je pritožnica ravnala v izrecnem nasprotju s pravnim poukom sodišča druge stopnje, da se pritožba vloži pri njem, obenem pa ni nobenih znamenj, da bi bila ravnala v posledici očitne pomote, ni razloga, da bi jo varovala pravna fikcija iz sedmega odstavka 112. člena v času vložitve pritožbe veljavnega ZPP.
dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprava zavarovalnice - teoretična in praktična znanja kandidata - diskrecijska pravica Agencije za zavarovalni nadzor
Pri presoji standarda "zadostnih teoretičnih in praktičnih izkušenj za vodenje poslov" je nemogoče pričakovati, da bi obstajal vnaprejšnji nabor vprašanj in pravilnih odgovorov, natančno določen čas za odgovor in podobno. Agencija za zavarovalni nadzor zato nosi odgovornost, da za člane zavarovalnih institucij potrjuje primerne kandidate, pri čemer je standard presoje "primernost" s strani Vrhovnega sodišča omejen na presojo sprejemljivosti in argumentiranosti razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi.
ničnost pogodbe o prodaji poslovnega deleža - lastniški deleži v premoženju izdajatelja radijskega programa - omejitev svobode urejanja obligacijskih razmerij - soglasje ministrstva
Določilo prvega odstavka 58. člena ZMed je treba razumeti kot omejitev avtonomije volje pogodbenih strank. Za pridobitev lastninskega ali upravljalskega deleža oziroma glasovalnih pravic nad določenim odstotkom je bilo namreč potrebno (poleg soglasja volj pogodbenih strank še) soglasje tretjega.
Soglasje pristojnega ministrstva je bilo v konkretnem primeru predpostavka za nastanek tistega dela Pogodbe, na podlagi katerega bi četrti toženec lahko pridobil poslovni delež, ki bi presegal dvajset odstotkov Radia. In ker četrti toženec po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje ni pridobil soglasja iz prvega odstavka 58. člena ZMed, niso bile izpolnjene vse (splošne in posebne) predpostavke za nastanek Pogodbe v tem delu.
ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS4001261
ZZavar člen 73, 73/4-3, 76.ZZVZZ člen 62, 62/2-6. ZUS člen 27, 27/3.ZUP člen 237, 237/2-7.
zdravstveno zavarovanje - pogoji za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - hujša kršitev pravil aktuarske stroke - potrditev povišanja premije - nevestno in nestrokovno delo - pogojni odvzem dovoljenja - opredelitev do dokaznega predloga stranke
ZZavar ne pove, kdaj gre za hujšo kršitev pravil aktuarske stroke. Hujša kršitev predstavlja nedoločen pravni pojem. Zato mora tožena stranka v vsakem primeru posebej in glede na konkretne okoliščine primera presoditi, ali gre za takšno kršitev ter to tudi utemeljiti.
Tožena stranka ni utemeljila, zakaj so kršitve pravil aktuarske stroke hujše, kar je pogoj za izrek ukrepa po 3. točki četrtega odstavka 73. člena ZZavar. V zvezi s tem se je zadovoljila z apodiktično trditvijo, da nevestno in nestrokovno delo imenovane pooblaščene aktuarke Zdravstvene zavarovalnice predstavlja hujšo kršitev pravil aktuarske stroke. Iz takšne utemeljitve bi izhajalo, da je vsako nevestno in nestrokovno delo aktuarja že tudi hujša kršitev pravil aktuarske stroke. Takšna razlaga pa v celoti izvotli pomen kvalifikatorne okoliščine kršitve. ZZavar namreč za izrek ukrepa, ki ga je izbrala tožena stranka, zahteva, da gre za hujšo kršitev pravil aktuarske stroke. Ta nedoločeni pravni pojem pa je zaradi tako splošne obrazložitve ostal nedoločen tudi v obravnavanem postopku. Tožena stranka bi namreč morala opredeliti, kakšne značilnosti mora imeti kršitev, da lahko govorimo o tem, da je hujša, in tudi utemeljiti, da ugotovljena kršitev te značilnosti izpolnjuje.
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine.
vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - predlaganje novih dokazov v reviziji
Vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo pomeni, da toženec v pravdi ne more dokazovati, da tega dejanja ni storil, da ni kriv in da med njegovim dejanjem in nastankom škode ni vzročne zveze, skratka ne more uveljavljati ugovorov, ki nasprotujejo ugotovitvam, ki so tvorile podlago za izdajo kazenske obsodilne sodbe.
Predlaganje dokazov v reviziji in njihova izvedba pred revizijskim sodiščem ni dovoljena, razen v primeru, če se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za odpoved – seznanitev z razlogom za odpoved – dejanska ugotovitev - neuspeli zagovor
Kdaj je delodajalec zvedel za razlog za izredno odpoved, je dejansko vprašanje.
Na podlagi neuspelega zagovora (če se delavec ne odzove vabilu na zagovor) ni mogoče šteti, da se je delodajalec seznanil z razlogi za izredno odpoved na dan, ki je bil določen za zagovor.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004529
ZKP člen 364, 364/7, 366, 371, 371/1-11, 372, 372/1-1, 372/1-3, 372/1-4, 377, 377/2.KZ člen 217, 217/1, 217/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - pravica do pritožbe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev dejanja - zastaranje - nadaljevano kaznivo dejanje - goljufija
Če je obsojenec kot direktor družbe vzpostavil sistem, s katerim je z lažnim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin privabljal nedoločeno število posojilodajalcev zaradi pridobitve premoženjske koristi, gre za kriminalno dejanje, zajeto z enotnim naklepom. Zato ni mogoče sklepati, da so v razmerju do posameznih oškodovancev storjena samostojna kazniva dejanja, ki bi jih bilo treba obravnavati in pravno opredeliti kot nadaljevano kaznivo dejanje in jih presojati tudi z upoštevanjem zastaralnih rokov.