ZKP člen 79, 80, 80/2, 315, 315/2, 371, 371/1-11, 372, 372/1-1.KZ člen 299, 299/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost - zapisnik o glavni obravnavi - vodenje zapisnika - narekovanje na zapisnik - pravice obrambe - kršitev kazenskega zakona - nasilništvo - zakonski znaki kaznivega dejanja - odločba o kazenski sankciji - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
Kaznivo dejanje nasilništva (zakonski znak kaznivega dejanja, da je obdolženec v javnosti ali v družini povzročil ogroženost, zgražanje ali prestrašenost), je podano tudi, če druge osebe za dejanje zvedo kasneje, ravnanje pa je takšno, da jih je vznemirilo, ko so za dejanje zvedeli.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 34, 34/1, 64, 64/3, 64/4, 83, 83/3, 84. ZUP člen 281, 281/1.
ničnost denacionalizacijske določne - revizija prizadete stranke – pravni interes – izboljšanje pravnega položaja
Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj.
Pozavarovalne storitve so obdavčene po ZPD, saj ta ne predvideva oprostitve za tovrstne storitve. Splošno pravilo pa je, da so obdavčene vse storitve, razen, če je z zakonom drugače določeno.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševnih bolečin zaradi skaženosti - strah - razlogi za revizijo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredeljenost zatrjevane kršitve v reviziji
Na bistvene kršitve procesnih pravil revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (tretji odstavek 370. člena ZPP), ampak samo na izrecno zahtevo stranke. Ta mora biti zato obrazložena: revident mora pojasniti, katero ravnanje ali opustitev in katerega od nižjih sodišč je bilo v nasprotju z določbami procesnega zakona. Tej zahtevi tožnica ni zadostila, zato obravnavani revizijski razlog uveljavlja neutemeljeno.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
ZKP člen 359, 359/1-1, 371, 371/1-11, 372, 372/1-4.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev kaznivega dejanja - poslovna goljufija
Izrek sodbe je nerazumljiv, če se iz njega ne da ugotoviti, za kakšno dejanje gre, pri čemer se mora nerazumljivost nanašati na odločilna dejstva, ki so znaki kaznivega dejanja ali na katerih temelji obtoženčeva krivda.
priglasitev del - funkcionalno zemljišče v solasti - dokaz o pravici razpolaganja
Glede na ugotovitev izvedenca, da stavbišče atrija predstavlja funkcionalno zemljišče za stene okoli atrija, predmetni atrij predstavlja funkcionalno zemljišče stavbe. To zemljišče je v solastnini vseh solastnikov stavbe. Tožnik bi izkazal pravico razpolaganja z atrijem le, če bi pridobil soglasje vseh solastnikov stavbe.
ZPP člen 4, 214, 271, 318, 318/3, 339, 339/2-10.OZ člen 179, 182.
zamudna sodba - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Postopek za izdajo sodbe je pisen postopek, v katerem se ne izvajajo dokazi in ne opravi obravnava. Ker se toženčevo pasivnost obravnava kot priznanje po tožniku zatrjevanih dejanskih navedb dejstev, ki jih je toženec med postopkom priznal, pa v postopku ni treba dokazovati (glej prvi odstavek 214. člena ZPP), sodišče ni bilo dolžno izvesti dokaza z izvedencem niti drugih predlaganih dokazov za ugotovitev odločilnih dejstev. Po tožnikovih trditvah v reviziji je sodišču predlagal postavitev izvedenca, ki bi mu morebiti šele omogočil trditve o relevantnih dejstvih. Informativni dokazi pa niso dovoljeni.
Storilec kaznivega dejanja po drugem odstavku 240. člena KZ je lahko vsakdo, torej tudi nekdo, ki ni pooblaščen za vodenje poslovnih listin, pogoj za očitek uporabe lažne poslovne listine pa je, da storilec takšno poslovno listino spravi v promet, v katerem pride do izraza njena pravna pomembnost.
vračilo kupnine - kondikcija - dokazno breme - odgovor na pritožbo - pomanjkljivosti sodbe - nasprotje v razlogih sodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje
Ker pritožbeno sodišče ni odgovorilo na pritožbeno trditev o pomenu listine v spisu in je celo napačno navedlo, da take listine ni, je kršilo tožničini pravici do enakega varstva pravic in do učinkovitega pravnega sredstva.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije - vrednostni izpodbijanega dela akta - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
V obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj gre za spor o ukrepu gradbenega inšpektorja, ki ni izražen v denarni vrednosti, zato se revizija po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ne dovoli. Revident mora navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter navedeno tudi izkazati. Šele takrat bi bila mogoča presoja, ali ima izpodbijana odločitev zanj res zelo hude posledice.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - stranka je župan občine
Tožnikov status župana in njegov ugled sama po sebi ne kažeta na obstoj nevarnosti, da bi bila zaradi tega razloga lahko ogrožena nepristranskost sojenja.
Izpodbijano soglasje tožene stranke k imenovanju direktorja tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni dokončni posamični akt, ki bi imel samostojno sodno varstvo, kot je to pravilno zapisalo že sodišče prve stopnje. Soglasje ustanovitelja k imenovanju direktorja zdravstvenega doma je le sestavni del akta o imenovanju direktorja, ki ga sprejme svet zdravstvenega doma. Zoper sklep o imenovanju direktorja zdravstvenega doma pa ima neizbrani kandidat po določbi 2. odstavka 36. člena ZZ sodno varstvo pri sodišču, pristojnem za delovne spore.
stvarno premoženje države, pokrajin in občin - premoženje v lasti javnega sklada - razpolaganje s premoženjem javnega sklada - razpis javne dražbe - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sodna pristojnost
Javna dražba, razpisana in izvedena na podlagi ZSPDPO, ni upravni akt v smislu določbe 2. odstavka 2. člena ZUS-1, ampak je akt poslovanja upravljalca stvarnega premoženja države (oziroma pokrajin in občin), s katerim razpolaga s stvarnim premoženjem v okviru navedenega zakona. ZSPDPO pa ne vsebuje posebnih določb, iz katerih bi izhajalo, da je zoper razpis in izvedbo javne dražbe možno vložiti tožbo v upravnem sporu ali v kakšnem drugem sodnem postopku. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ni sprožilo spora o pristojnosti, ampak je tožbo zavrglo. Kolikor so z izvedbo javne dražbe kršene stvarne ali obligacijske pravice tožeče stranke, pa ima ta možnost uveljavljati in varovati svoje pravice v posebnem civilnopravnem sodnem postopku. Zoper sam razpis in izvedbo javne dražbe po ZSPDPO pa posebno sodno varstvo ni predvideno.
ZUP člen 222, 222/4. ZUS člen 26, 26/2, 26/4, 34, 34/1-2, 37, 60, 60/3, 61, 65, 65/2.
tožba zaradi molka organa - molk upravnega organa prve stopnje - procesne predpostavke za vložitev tožbe - prezgodaj vložena tožba - spor polne jurisdikcije - (ne)obveznost odločanja v sporu polne jurisdikcije
Tožnika bi morala najprej vložiti pritožbo zaradi molka prvostopenjskega organa pri toženi stranki kot drugostopenjskemu organu (v skladu z določbo 4. odstavka 222. člena ZUP) in šele če tožena stranka o pritožbi ne bi odločila, bi bile izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka upravnega organa. Sodišče sme s sodbo odločiti o stvari tudi, kadar pristojni organ ne izda v tridesetih dneh po odpravi upravnega akta oziroma v roku, ki ga določi sodišče, novega upravnega akta in tega ne stori niti na posebno zahtevo stranke v nadaljnjih sedmih dneh, če stranka s tožbo zahteva od sodišča, da odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi, in je to zaradi narave pravice potrebno. Navedena določba sodišču daje možnost, da lahko odloča v sporu polne jurisdikcije, ne pomeni pa absolutne zapovedi takšnega načina. Zato upravni organ, kljub vloženi tožbi zaradi molka organa, lahko izda odločbo, sodišče pa nato postopa v skladu s 37. členom ZUS.
ZDSS-1 člen 5, 5/1-a.ZJU člen 5, 5/1. ZUS člen 3, 3/1, 4, 16, 16/1, 34, 34/1-3.ZPP člen 19, 154, 154/1, 155, 155/1, 350.
stvarna pristojnost upravnega sodišča - dopustnost upravnega spora - predhodni preizkus tožbe - akt o ustanovitvi tožene stranke ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pogodba o zaposlitvi - individualni delovni spor - stroški sodnega postopka - obvezna uporaba Odvetniške tarife
Tožnik s tožbo uveljavlja razveljavitev Sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. Za odločanje o individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja je stvarno pristojno delovno sodišče. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi pravilno oprlo na določbo točke a) 1. odstavka 5. člena ZDSS-1.
ZDARS člen 2, 9.ZVRS člen 21.ZDSS-1 člen 5, 5/1.ZPP člen 32, 32/2-7, 482, 482/1-1.
razrešitev predsednika uprave - odpoklic članov organov gospodarske družbe - upravni spor - delovni spor - gospodarski statusni spor - stvarno pristojno sodišče
Tožeča stranka zahteva odpravo odločbe o razrešitvi s položaja predsednika uprave družbe, zato po presoji vrhovnega sodišča zahtevek temelji na določbah Zakona o gospodarskih družbah in se neposredno ne nanaša na njeno pogodbo o zaposlitvi in na delovnopravne predpise. Odpoklic članov uprave oziroma pogoje določa ZGD-1. Gre torej za gospodarski spor, za odločanje o njem pa je pristojno okrožno sodišče.
stranski udeleženec v upravnem postopku - status stranke v upravnem sporu - uveljavljanje svoje pravice ali pravne koristi
S tem, ko je bil tožeči stranki priznan v upravnem postopku status stranke in ji je bila vročena odločba, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu, bi moralo sodišče tožeči stranki priznati tudi status stranke v upravnem sporu.
ZUS člen 10, 10/2, 13, 13/2, 69.ZS člen 97, 97/1, 97/2.SPZ člen 91.
spor o pristojnosti - začasna odredba - pridobitev gradbenega dovoljenja - priključitev objekta na komunalno omrežje - soglasje lastnikov sosednjih zemljišč - nadomestitev soglasja - nujna pot
Nadomestitve soglasja sosedov, ki ne dovolijo posega v njihova zemljišča zaradi napeljave infrastrukturnih objektov, ni možno reševati v upravnem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, saj gre za civilnopravno razmerje, o tem pa tudi ne more odločati Upravno sodišče. Zato to tudi ni pristojno za izdajo začasne odredbe po 69. členu Zakona o upravnem sporu. To vprašanje ureja Stvarnopravni zakonik v okviru poglavja o določitvi nujne poti (91. člen).
Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.