Skladno s 1. odstavkom 171. člena Zakona o ohranjanju narave (ZON) so lahko prešli v last države samo tisti deli naravne znamenitosti, ki so našteti v seznamu znamenitosti, ki je priloga ZON. Zemljišča, ki leže izven meje z Odlokom zavarovanega območja Krajinskega parka, niso stvari iz 2. odstavka 171. člena ZON kot to zmotno menita upravna organa obeh stopenj in prvostopenjsko sodišče. Takšna razlaga pomeni nezakonito širitev območja Krajinskega parka preko območja, zavarovanega z Odlokom.
Toženec ne pojasni, ali vlaga revizijo samo v odločitvi o tem, da mora od 20. 8. 2002 v primeru zamude plačati tudi zamudne obresti, ali se nanaša revizija tudi na izračun v glavnici kapitaliziranih obresti in v kolikšnem delu. Če se torej revizija nanaša na obresti kot stransko terjatev, potem ni dovoljena; če se nanaša tudi na del izračunane glavnice, pa ne pojasni v kolikšnem znesku.
izločitev sodnika - dopolnitev sodbe - postopek iz razmerij med starši in otroki - načelo oficialnosti
Pritožbeno sodišče pred odločitvijo o zadevi lahko predlaga sodišču prve stopnje, da izda še morebitne dopolnilne odločitve in nato sočasno odloči o pritožbah v celotni zadevi. S tem ni prizadeta neodvisnost sodnika prve stopnje, niti ni utemeljen dvom v pristranskost sodnika pritožbenega sodišča.
Ker pritožnica izrecno navaja, da pravdni stranki nista predlagali dopolnitve sodbe, je treba pojasniti, da gre v obravnavanem primeru za postopek iz razmerij med starši in otroki, v katerem je zaradi varstva otrokovih koristi posebej poudarjeno načelo oficialnosti. To pomeni, da sodišče ni vezano samo na zahtevke pravdnih strank temveč odloči po uradni dolžnosti tudi brez postavljenega zahtevka.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - izločitven razlog - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - pravica do prevajanja - kršitev ustavnih pravic - zahteva za varstvo zakonitosti
Razlogi, navedeni v 3. točki 39. člena ZKP, zaradi katerih sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, temeljijo na posebnem pravnem razmerju, nastalem na podlagi pogodbe ali odločbe oblastvenega organa med sodnikom in v citirani določbi naštetimi osebami in zgolj neko dejansko razmerje med sodnikom in temi osebami ni razlog za izločitev sodnika po tej točki.
ZEMLJIŠKI KATASTER - ČLOVEKOVE PRAVICE - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1010586
ZUP člen 267. ZUS člen 1, 1/3, 34, 34/1-4.
mejni ugotovitveni postopek - ničnost odločbe - pravni interes za tožbo - zavrženje - varstvo ustavnih pravic - zagotovljeno drugo sodno varstvo
Za nično se lahko izreče le odločba, če so podani razlogi, ki so taksativno določeni v 1. odstavku 279. člena ZUP. Geodetske storitve se ne morejo izreči za nične. Ker ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo, ne more uspeti v obravnavanem upravnem sporu, kolikor tožbo opira na kršitev ustavnih pravic. Sodišče tožbo zavrže s sklepom, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist.
ZUP člen 279, 279/1-3, 280, 280/1, 280/3.ZPPSRD člen 1, 5.ZDU-1 člen 72.ZJA člen 48.
ničnost odločbe - neizvršljivost odločbe
Ker je Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo ob izdaji odločbe tožene stranke z dne 9.6.2004 že prenehala, odločbe pa tudi ni mogel izvršiti noben drug organ, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je za nično izrekla svojo odločbo z dne 9.6.2004.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - varstvo in vzgoja otrok - koristi otroka - skupno starševstvo - stiki z otroki - preživljanje otrok
Tako zakon kot sodna praksa predvidevata skupno starševstvo samo v primeru sporazuma med obema staršema. Za uspešno izpeljavo tega načina varstva in vzgoje je potrebna visoka raven sporazumevanja in usklajevanja med staršema, tako glede vsakodnevnih kot tudi glede pomembnejših dolgoročnih odločitev, povezanih z otrokom.
ZIZ člen 9, 292, 293. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10. URS člen 22.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - povrnitev stroškov postopka sodnemu izvršitelju - zastopanje izvršitelja po odvetniku - pravica do enakega varstva pravic
Ker je izvršitelju zagotovljena pravica do pritožbe, je treba zagotoviti, da jo učinkovito in enakovredno uveljavi. Stališče, da zaradi dejstva, da izvršitelj opravlja javno službo, nima pravice do povrnitve stroškov odvetniškega zastopanja, ni združljivo s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena URS.
Med nedovoljeno razpolaganje strank v pomenu drugega odstavka 3. člena ZPP je šteti tudi toženčevo pasivnost, ki (lahko) povzroči izdajo zamudne sodbe.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - protispisnost - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odločba o kazenski sankciji
Sodišče mora ugoditi dokaznemu predlogu, če obramba zadosti svojemu dokaznemu bremenu in pravno relevantnost ter obstoj dokaza utemelji s potrebno stopnjo verjetnosti.
denacionalizacija - revizija - dovoljenost - trditveno in dokazno breme - navedba vrednosti spornega predmeta
Ker revidenti v reviziji niti neposredno niti opisno ne izkažejo, pa tudi sicer ne navajajo, kateri pogoj za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v obravnavanem primeru izpolnjen, revizije ni mogoče dovoliti.
najem poslovnega prostora - povrnitev vlaganj najemnika v poslovni prostor - stroški ureditve poslovnega prostora - načelo avtonomije strank
Po določilu 14. člena ZPSPP gradbena izgotovitev in ureditev poslovnega prostora do mere, ki omogoča uporabo za pogodbeno dogovorjeni namen, bremeni najemodajalca. Vendar se stranke najemnega razmerja v skladu z načelom svobodnega urejanja obligacijskih razmerij lahko dogovorijo tudi drugače (10. člen ZOR in 14. člen ZPSPP). V predmetni zadevi se je tožnica povsem jasno in nesporno zavezala najemodajalčevo zakonsko dolžnost prevzeti nase. Da bi si ob takem izhodišču za primer predčasnega prenehanja najemnega razmerja zagotovila pravico zahtevati vračilo neamortizirane vrednosti takih investicij, bi se tožnica z revidentoma morala o tem izrecno dogovoriti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - država kot stranka v postopku - dvom v nepristranskost sodišč
V obravnavani zadevi je tožena Republika Slovenija in nobenega razloga ni, da bi bilo za to katerokoli od slovenskih sodišč pristransko.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004505
ZKP člen 371, 371/1-11.KZ člen 145, 145/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - ogrožanje varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja
Obsojenec, ki je oškodovancu grozil z ubojem, je s tem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, pri tem pa glede na okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, ni pravno relevantno, s katerim sredstvom naj bi obsojeni to tudi storil.
Po tretjem odstavku 72. člena ZPP, ki se na podlagi 22. člena ZUS-1 primerno uporablja tudi za vprašanja postopka v upravnem sporu, ki niso urejena v ZUS-1, mora stranka v zahtevi za izločitev sodnika navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. Teh okoliščin pa tožnica zgolj s pavšalnimi in splošnimi navedbami v zahtevi za izločitev imenovane sodnice in nato ponovno v pritožbi zoper izpodbijani sklep tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni niti verjetno izkazala, zato je predsednik Upravnega sodišča RS njen predlog upravičeno zavrnil.
enotno dovoljenje za gradnjo - ničnost - čistilna naprava - razvrednotenje okolja - odškodnina - nadomestilo - pravna podlaga
Poročilo o vplivih na okolje je podlaga za določitev upravičencev do odškodnine za razvrednotenje okolja; če v že začetih postopkih investitor ne privoli v presojo vplivov po določbah ZVO, pristojni organ od njega ne more zahtevati predložitev poročila, niti izdano dovoljenje ni nično, če mu ni priložen dokaz iz 3. odstavka 78. člena ZVO.
vračilo stavbnih zemljišč - določitev pristojnega ministrstva, kot pritožbenega organa
Ker je prvostopni organ s svojo odločbo odločal o vračanju podržavljenih zemljišč v obliki odškodnine v obveznicah Slovenske odškodninske družbe (tožeče stranke), pri čemer je štel, da so bila zemljišča, za katera je določil odškodnino, podržavljena kot stavbna zemljišča, je za odločanje o pritožbi pristojno ministrstvo pristojno za okolje in prostor.