ZOR člen 191, 191/1, 200, 200/2, 203.ZPP člen 380, 380/1. ZUKZ člen 3.ZMZPP člen 4. Konvencija o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče člen 1, 1/1, 4, 4/1, 8, 12.
odgovornost za škodo iz prometne nesreče v tujini - uporaba tujega prava - uporaba določil mednarodne konvencije - pravo države registracije vozila toženca - pravo Republike Srpske - neenotnost pravnega sistema v državi - teritorialne enote - tuja sodna praksa - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Tuje pravo - pravo države registracije vozil, udeleženega v nesreči, je treba uporabiti tako, kot bi ga uporabil sodnik tujega pravnega reda. Toženčev avtobus je bil registriran v Banja Luki, ki pa ni v Federaciji BIH. Država Bosna in Hercegovina je razdeljena na dve entiteti, od katerih je ena Federacija BIH s središčem v Sarajevu, druga pa Republika Srpska s središčem v Banja Luki. Vsaka od teh dveh entitet ima svoje vrhovno sodišče in ločena sistema rednega sodstva.
navidezna pogodba - promet s kmetijskimi zemljišči - neveljavnost darilne pogodbe - zastaralni in prekluzivni roki - izpodbojna pogodba - pretrganje zastaralnega roka z vložitvijo tožbe na ugotovitev ničnosti
Zahtevka za ugotovitev ničnosti in za razveljavitev pogodbe nista identična in ne istovrstna, zato se tožnik s tem, ko je pravočasno vložil tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe, ni zavaroval pred nastopom prekluzije izpodbojnega zahtevka.
odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - objektivna odgovornost - hoja po strehi - nevarna dejavnost - ravnanje oškodovanca - oprostitev odgovornosti - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - pravična denarna odškodnina - povprečna neto plača kot merilo za primerjavo prisojenih odškodnin
Delo čiščenja žlebov, pri katerem delavec hodi tudi po strehi, je nevarno. Ob izkazano uveljavljanem načinu čiščenja žlebov, nezanesljivosti salonitne kritine ni mogoče pripoznati v škodo delavcu.
pripor - odreditev pripora - obrazložitev sklepa o priporu - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost objektivne in subjektivne okoliščine - drugi postopki
Čeprav sodišče pri presoji pripornega razloga ponovitvene nevarnosti ne bi smelo upoštevati kazenskih postopkov za dejanja, za katera je bila ovadba zavržena ali je oškodovanka umaknila predlog za pregon, pa to ni vplivalo na zakonitost izpodbijanega sklepa o odreditvi pripora, saj je bila navedena okoliščina le ena izmed subjektivnih okoliščin na strani obdolženca, na katero je sodišče oprlo v svojo presojo.
razlastitev - javna korist - objekt gospodarske infrastrukture
Javna korist za razlastitev zemljišč za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture je izkazana že, če je objekt predviden v državnem lokacijskem načrtu.
povrnitev škode - odgovornost imetnika stvari - objektivna odgovornost - pojem nevarne stvari- pravilna uporaba stvari
Škoda, ki nastane zaradi uporabe stvari, ki je postala nevarna zaradi napačne oziroma nenamenske rabe in ni bila nevarna že sama po sebi, ni realizacija tiste nevarnosti, zaradi katere je bila uzakonjena objektivna odgovornost.
zamudna sodba v odškodninskem sporu - sklepčnost tožbe
Tožnik je odločilna dejstva v zadevi popisal izrazito pomanjkljivo, saj v delu tožbe, ki se nanaša na obseg nepremoženjske škode, posamezne škodne posledice, njihova intenziteta in trajanje bodisi sploh niso navedeni bodisi so opisani premalo konkretno in preveč neindividualizirano, da bi iz njih izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka v celoti.
Ker podobno nizek ali celo nižji nivo substanciranosti preveva večji del tožbene naracije, tožba v tem okviru ne izpolnjuje osnovnih vsebinskih pogojev, ki so potrebni za njeno obravnavanje, kar pomeni, da v zvezi z njo ni podana procesna predpostavka formalne razumljivosti in popolnosti tožbe.
revizija - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje - nastop zelo hudih posledic
Če je Vrhovno sodišče o določenem pravnem vprašanju, ki bi bilo lahko pomembno za zagotovitev enotne uporabe prava ali za razvoj prava, že odločalo, to ni več pomembno pravno vprašanje. Ogroženost lastnega preživljanja ne more biti zelo huda posledica v smislu 3. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1, saj se lastno preživljanje varuje z omejitvami v izvršilnem postopku.
SZ člen 58, 111, 112. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o republiških blagovnih rezervah.
zahteva za varstvo zakonitosti - lastninjenje stanovanj - izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - lastninska pravica države
Ker prva toženka ni lastnica stanovanja, tožeča stranka pa z drugim tožencem najemne pogodbe ni sklenila, A. A. stanovanje uporablja nezakonito in je tožbeni zahtevek države utemeljen (prvi odstavek 58. člena SZ).
zahtevek za vračilo premoženja, ki je bilo pred uveljavitvijo ZDen prodano fizični osebi
Bistveno za odločitev v tej stvari je, da je KK V. kot univerzalni pravni naslednik KVZ V. obravnavano nepremičnino prodal fizični osebi, pri čemer tožeča stranka ni izkazala, da bi TOK v sestavi KK V., iz katerega je z izločitvijo KK V. nastala tožeča stranka, prodaji nasprotoval, kar pomeni, da je pravni prednik tožeče stranke prosto razpolagal z obravnavano nepremičnino, tožeča stranka pa si je ob izločitvi iz KK V. na podlagi akta o izločitvi, na podlagi katerega je bilo tudi razdruženo premoženje, tudi po lastnih navedbah pridobila le del kupnine za obravnavano nepremičnino, torej se je drugemu delu kupnine ob razdružitvi premoženja prostovoljno odrekla, s čemer je prenehala njena pravica do vračila tega dela premoženja. Zato po presoji vrhovnega sodišča ni podana podlaga za vračilo tega dela premoženja na podlagi določbe 2. odstavka 65. člena ZZad.
ZOR člen 51, 1065, 1066, 1067, 1068, 1069, 1070, 1071.ZM člen 16, 24, 25, 27, 47.
menica - bianco menica - trasirana menica
Toženec, ki je v imenu podjetja sodeloval pri izdaji bianco menice, je banki podpisal pooblastilo in tožnico pooblastil, da jo pozneje izpolni (16. člen ZM). Poleg tega se je podpisal še na licu menice in sicer na levi strani počez. To stori oseba, ki jo je trasant pozval, naj plača določen menični znesek, kar po prvem odstavku 24. člena ZM pomeni, da je postal trasat in da je na podlagi prvega odstavka 25. člena ZM akceptiral menico. Z akceptom se trasat obveže plačati menico ob dospelosti, kar pomeni, da imetnik od njega lahko zahteva plačilo glavnice, obresti in morebitne stroške protesta (27. in 47. člen ZM). S tem ko trasat akceptira menico, postane glavni dolžnik, ki ni dolžnik iz temeljnega posla. Trasat mora plačati menični dolg, čeprav ni prejel od trasanta nobene protivrednosti.
Kadar okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika niso izkazane, izločitvene zahteve ni mogoče utemeljevati s stališčem, da je bila grajana sodna odločitev pravno napačna. Morebitno zmotno pravno presojo ali presojo, sprejeto v postopku, v katerem so bile kršene procesne določbe, je namreč mogoče izpodbijati z rednimi, pa tudi (če so podani ustrezni pogoji) z izrednimi pravnimi sredstvi
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - zakonita posest - dobrovernost
Če bi dokazala desetletno posest, katere dobrovernost ne bi bila izpodbita, bi morala tožnica dokazati tudi, da je bila njena posest nepremičnine zakonita. V zvezi s tem je trdila le, da ji je bila parcela "dana" leta 1988, ko je kot darilo prejela od stare matere in od toženca, ki je njen stric, sosednjo parcelo, na kateri je zgradila hišo. Na kakšen način ji je bila "dana" (s kakšnim pravnim poslom), ni pojasnila, s čemer je onemogočila presojo o veljavnosti pravnega naslova.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine - začetek izvršilnega postopka
Za določitev krajevne pristojnosti sodišča so odločilne določbe ZIZ, ki so veljale v času začetka izvršilnega postopka, ko je sodišče prejelo upnikov predlog za izvršbo.
Upnik je predlog za izvršbo na premičnine na podlagi verodostojne listine vložil pred uveljavitvijo ZIZ-E, zato je za odločitev o predlogu krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik prebivališče.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004482
.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - spolno nasilje
Sodišče ni dolžno izvesti vseh sicer relevantnih dokazov, če glede na vse ostale ugotovitve oceni, da predlagani novi dokazi ni utemeljen s potrebno stopnjo verjetnosti.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - varstvo in vzgoja otroka - rejništvo - koristi otroka - osebnostne značilnosti staršev - strokovna pomoč - spolna zloraba
Sodišči sta ugotovili, da bi bil odvzem petletne hčerke zanjo absolutno zelo dramatičen in bi torej prisilno iztrganje iz sedanjega okolja pomenilo travmo za vse njeno življenje. Z opisano strokovno pomočjo bo tožnica bolj sposobna nuditi ustrezno vzgojo otroku, sicer realno tveganje, da v kasnejši dobi v času hčerkinega odraščanja ne bo znala ustrezno spodbujati in sprejemati hčerkine oblikujoče se spolne integritete, pa bo zmanjšano.