ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 89, 89/2, 115, 115/1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS člen 39.
učitelj - vrnitev na delo - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - število dijakov - neutemeljeni odpovedni razlogi - vložitev tožbe - starši
Ker je tožena stranka predhodno ugotovila nepotrebnost določenega števila delavcev na delovnem mestu učitelja praktičnega pouka tekstila, je po vrnitvi tožnice v delovno razmerje na podlagi pravnomočne sodne odločbe v istem šolskem letu (na podlagi istih podatkov o številu in strukturi dijakov ob sprejemu prejšnjega programa) utemeljeno ugotovila, da nima potreb po opravljanju tega dela za enega od delavcev.
Mnenje invalidske komisije v sodnem postopku nima narave izvedeniškega mnenja neodvisnega izvedenca, ki ga v sodnem postopku pridobi sodišče. Glede na opredelitve dela invalidskih komisij, kot izvedenskih organov tožene stranke, v 261. členu ZPIZ-1, pa se lahko njihovim mnenjem v sodnem postopku prizna vsaj status javne listine iz 224. člena ZPP.
starostna pokojnina – odmera pokojnine za nazaj – odločba Ustavnega sodišča – odškodninska odgovornost zavoda - protipravno ravnanje
Do odmere pokojnine za nazaj bi bil tožnik upravičen le v primeru, če do začetka učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča o pravici še ne bi bilo pravnomočno odločeno. Ker pa je do pravnomočne odločitve prišlo že dalj časa pred (interpretativno) odločbo Ustavnega sodišča, je tožena stranka morala upoštevati 4. točko odločbe in novo pokojnino odmeriti šele od 1.11.2003 – od prvega dne naslednjega meseca po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
Protipravnosti ravnanja tožene stranke (javnega zavoda), ki je nosilka in izvajalka obveznega zavarovanja, ni mogoče enačiti z razlogi odločitve oziroma s samo odločitvijo Ustavnega sodišča o ustavno-skladni razlagi neke zakonske določbe, ki jo je tožena stranka pred odločbo Ustavnega sodišča razlagala in uporabljala drugače. Posebej še, ker takšna interpretacija ni bila očitno nepravilna in jo je v sodni presoji potrdilo tudi sodišče.
invalidska pokojnina - začetek uživanja - pogoj prenehanja zavarovanja
Začetek uživanja posamezne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni vedno istoveten z dnem izpolnitve pogojev. Pogoj za uveljavitev pravice do pokojnine, tudi invalidske, je prenehanje zavarovanja. V kolikor do prenehanja zavarovanja ne pride, dejstvo, da je zavarovanec izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine, na izplačevanje pokojnine nima nobenega vpliva.
Večina revizijskih navedb je, čeprav preko uveljavljanja bistvenih kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, usmerjenih v izpodbijanje dokazne ocene sodišča. Ker gre za nedovoljen revizijski razlog, jih ni bilo mogoče upoštevati.
Razlogi izpodbijane sodbe kažejo, da je pritožbeno sodišče korektno opravilo preizkus pravilnosti ugotovitve vseh štirih elementov odškodninske odgovornosti. Iz razlogov namreč jasno izhaja, katera stališča sodišča prve stopnje je toženec izpodbijal, jasni pa so tudi odgovori pritožbenega sodišča na njegovo kritiko.
vdovska pokojnina - pogoji na strani umrlega zavarovanca - pravica do izbire pokojnine
Tožničin mož je pridobil starostno pokojnino pri tujem nosilcu zavarovanja, zato na njegovi strani ni izpolnjen pogoj iz 3. alineje prvega odstavka 109. člena ZPIZ-1.
Zavarovanje za primer brezposelnosti je po definiciji 3. odstavka 1. člena ZZZPB šteti za sui generis zavarovanje. Zavarovanec lahko pravice iz tega zavarovanja pridobi samo v primeru, ko zavarovalnega primera ni povzročil sam.
V skladu z določbo 15. alinee 1. odstavka 19. člena ZZZPB, ki določa, da pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje v nasprotju z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca, če ne uveljavlja varstva pravic pri delodajalcu ali ne zahteva sodnega varstva v skladu z zakonom, je sodišče glede na ugotovljeno dejstvo, da tožnica sklepa o prenehanju ni izpodbijala niti pri delodajalcu niti pred sodiščem, ugotavljalo tudi (ne)zakonitost prenehanja delovnega razmerja.
razporeditev v plačilni razred - revizija - dovoljenost revizije - sporni predmet - zavrženje revizije - pravni interes
Tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev revizije glede odločitve o tistem delu tožbenega zahtevka, s katerim je v sporu uspela, obstoj tega interesa pa je ena od predpostavk za vložitev revizije.
Izdaja odločbe o razporeditvi v plačilni razred predstavlja odločitev o pravici tožeče stranke iz delovnega razmerja, v teh sporih pa je revizija glede na prvi odstavek 21. člena ZDSS vedno dovoljena.
Razvrstitev v plačilni razred lahko temelji le na predhodni dokončni razporeditvi delavca na določeno delovno mesto.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – uporaba kolektivne pogodbe – kriteriji za določitev presežnih delavcev
Niti sodna praksa Vrhovnega sodišča, še manj pa praksa nižjih sodišč, nima značaja formalnega pravnega vira, pri katerem bi se lahko pojavilo vprašanje njegove veljavnosti za nazaj. Sklicevanje tožene stranke na domnevno prakso sodišča druge stopnje v času sporne odpovedi glede izbire delavcev, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato ni utemeljeno.
Če gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga le nekaterim delavcem zaradi le delnega prenehanja potreb po delu na določenem delovnem mestu, določbe 17. člena SKPgd o izbiri delavca, ki bo izgubil delo zaradi zmanjšanja potreb izmed vseh delavcev na delovnem mestu, niso v nasprotju z določbami ZDR, ki takšne izbire, če ne gre za večje število delavcev, posebej ne ureja.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96, 99, 100.ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. SKPgd člen 17.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Samo če gre za večje število delavcev po prvem in drugem odstavku 96. člena ZDR, je delodajalec dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev. V takem primeru so seznam presežnih delavcev in kriteriji za njihovo določitev sestavni del programa (99. in 100. člen ZDR). Če pa ne gre za večje število delavcev, gre za tako imenovane individualne odpuste. V takem primeru ni potrebno izdelati posebnega programa in v primeru ukinitve delovnih mest, ki ima za posledico prenehanje potreb po delu vseh delavcev na takih delovnih mestih, tudi ni ne potrebe ne obveznosti po uporabi kriterijev za določitev presežnih delavcev.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev navodil pristojnega zdravnika – odhod iz kraja bivanja – navodilo zdravnika specialista – poslabšanje zdravja
Za opredelitev razloga za izredno odpoved po 6. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR ni potrebno še dodatno dokazati, da je (zaradi nespoštovanja navodil pristojnega zdravnika, opravljanja pridobitnega dela ali odpotovanja iz kraja svojega bivanja brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma komisije) prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja delavca oziroma podaljšanja njegove bolniške odsotnosti. Zakon tega dodatnega pogoja ne določa.
Osebna zdravnica tožnici ni dala posebnih navodil. Napotila jo je k specialistki psihiatrinji, ki je tožnici izrecno priporočila sprehode v naravi in, v kolikor bi zmogla, tudi opravljanje pisnega dela izpita dne 17.1.2006 (izvid z dne 6.1.2006). Ker je bila tudi tožničina osebna zdravnica vezana na ta navodila, kar je tudi sama potrdila v izpovedi, pri čemer se je tudi sklicevala prav na ta navodila in tudi sama naknadno soglašala s tem, da bi tožnica lahko opravljala izpit, zgolj zaradi odsotnosti izrecne predhodne odobritve opravljanja izpita s strani tožničine osebne zdravnice, ni mogoče ugotoviti nespoštovanja navodil.
neobstoj sklenjene pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - neizpolnjevanje delovnih obveznosti - šikana
Revizijsko navajanje (ki sicer predstavlja novoto) o tem, da tožnica ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi kot vodja področja, je za odločitev nepomembno. Tožnica je imela sklep o razporeditvi na delovno mesto vodja področja z dne 31.7.2002, poleg tega pa je to delo tudi dejansko opravljala. Ker je šlo za dogajanje pred letom 2003, pogodbeni odnos v delovnih razmerjih ni bil tako pomemben, kot je danes v spremenjenem sistemu, zato dejstvo, da ni bila sklenjena nova pogodba o zaposlitvi med pravdnima strankama ne pomeni, da tožnica ni bila razporejena na novo delovno mesto. Revizijska navedba, da tožena stranka zaradi tega, ker s tožnico ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi za dela vodja področja, tej take pogodbe ne more odpovedati, bi bila zato povsem nesprejemljiva tudi v primeru, če ne bi predstavljala revizijske novote.
Predmet revizijskega preizkusa je omejen na pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje, argumente, ki naj bi utemeljili revizijo, pa mora stranka navesti jasno in določno. V reviziji zgolj posplošenega sklicevanja na navedbe, ki jih je tožeča stranka podala v postopku na prvi stopnji, pri odločanju o utemeljenosti tega izrednega pravnega sredstva ni mogoče upoštevati.
Ker pri tožeči stranki v relevantnem obdobju ni bila podana popolna izguba delovne zmožnosti, temveč zmanjšana delovna zmožnost, sodišče zaradi neizpolnjevanja pogoja iz prve alinee 34. člena ZPIZ utemeljeno ni ugodilo njenemu zahtevku za odpravo izpodbijanih odločb tožene stranke in razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
Na podlagi prvega odstavka 360. člena ZPP mora sodišče druge stopnje pri izdaji odločbe presoditi navedbe pritožbe, ki so bistvenega pomena za odločitev. Upoštevanje uporabe kriterijev za določitev presežnih delavcev iz za toženo stranko veljavne kolektivne pogodbe, je lahko bistveno za presojo zakonitosti sklepov o prenehanju delovnega razmerja. Sodišče druge stopnje je zato storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP, ker se do tožnikovih navedb o neuporabi kriterijev, podanih že v odgovoru na tožbo, ni opredelilo (oziroma je ponovilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker se glede tega neutemeljeno ni opredelilo že sodišče prve stopnje).
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev - hipni naklep - odločba o kazenski sankciji
Ko sodišče odloča o dokaznih predlogih, ne sprejema njihove vnaprejšnje dokazne ocene, temveč le presoja, ali imajo predlagani dokazi ob že izvedenih takšno dokazno vrednost, da bi lahko odločilno vplivali na ugotavljanje pravno relevantnih dejstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0011253
ZOR člen 156, 156/1, 156/2, 156/3, 156/4. ZTLR člen 5, 5/1, 42, 42/1.ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
imisije - negatorna tožba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - odstranitev objekta - možnost obravnavanja pred sodiščem - odvzem svetlobe - preizkus pravnih podlag po uradni dolžnosti - obligacijski in stvarnopravni tožbeni zahtevek - odstranitev vira nevarnosti - večja škoda - ogroženost zdravja - neutemeljeno vznemirjanje - krajevne razmere - nasprotje v razlogih
Odvzem sonca, svetlobe, zračnosti in podobno je po ustaljeni sodni praksi lahko imisija, v zvezi s katero lahko prizadeti uveljavlja stvarnopravne zahtevke. Glede na zatrjevana dejstva mora sodišče preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi bil tožbeni zahtevek lahko utemeljen.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 31, 31/1, 31/2, 36, 36/1-4, 76.ZPP člen 366.
zavrženje tožbe - nerazumljiva tožba - odprava pomanjkljivosti v določenem roku
Če je tožba tako nerazumljiva, da je sodišče ne more obravnavati in je tožeča stranka v roku ne popravi na način, kot to od nje zahteva sodišče prve stopnje, se tožba zavrže na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 6, 6/1, 36, 36/1-7, 66, 73, 73/1.ZPP člen 105a, 105a/1, 168, 168/5, 343, 343/1, 346.
nedovoljena pritožba - pravnomočnost sodbe - pogoji za tožbo v upravnem sporu - dokončnost akta - oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba
Pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje se kot nedovoljena zavrže, če zanjo niso izpolnjeni pogoji, določeni v 1. odstavku 73. člena ZUS-1. Takšna sodba je pravnomočna in zoper njo ni dopustno vložiti pritožbe. Če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno, upravni spor ni dopusten. Če stranka ne izkaže pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, sodišče ne ugodi njenemu predlogu.