bistvene kršitve določb kazenskega postopka - hišna preiskava - nedovoljeni dokazi - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum - informator policije
Ko sodišče ugotavlja obstoj utemeljenih razlogov za sum (kot pogoja za odreditev hišne preiskave) na podlagi informatorjeve izjave, ocenjuje njeno dokazno vrednost z dveh vidikov, zato mora policija sodišču posredovati spoznavne vire, ki zadevajo 1. okoliščine, ki so policiste prepričale, da je informator zanesljiv in njegova informacija resnična (subjektivna zanesljivost informatorja), ter 2. okoliščine, ki kažejo, kako je informator prišel do posredovanih podatkov (objektivna resničnost obvestila).
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - glavna in postranske terjatve - zamudne obresti - tolarska protivrednost glavnice - zavrženje revizije
Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, od katere je odvisna pravica do revizije, se ravna po višini glavnice. Ta pa glede na formulacijo tožbenega zahtevka in izrek zavrnilne pravnomočne sodbe v obravnavanem primeru znaša "tolarsko protivrednost 6.000 USD po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 1.11.1994" - gre torej za po višini opredeljeno tolarsko in ne morda devizno oziroma valutno terjatev.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - prosta presoja dokazov
Sodišče prve stopnje, ki je v dokaznem postopku ugodilo dokaznim predlogom obrambe, vendar jih kasneje ni izvedlo, ker je ugotovilo, da predlagani dokazi sploh ne obstajajo, ni kršilo pravic obrambe.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zahtevek z različno dejansko in pravno podlago - regresni zahtevek - subrogacija - zavrženje revizije
Ker imajo s tožbo v tej pravdi uveljavljani denarni zahtevki tožnice, ki jim je bilo s pravnomočno sodbo ugodeno, različno dejansko in pravno podlago, teh zneskov ob ugotavljanju vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe spričo določbe drugega odstavka 41. člena ZPP ni mogoče seštevati; posamično pa nobeden od teh zneskov ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije.
denacionalizacija - status zemljišča ob podržavljenju - odškodnina - stavbno zemljišče - kmetijsko zemljišče - dokazni standard
Po prepričanju revizijskega sodišča, smernic (programskih elementov) ni mogoče razumeti v smislu, da le-te predstavljajo "načrt stanovanjske in komunalne gradnje", temveč kot zametke, ki z določeno mero verjetnosti do takšnega načrta lahko pripeljejo (ni pa nujno).
sporazum o zavarovanju terjatev z zastavno pravico - sklenitev sporazuma - soglasje volj - zastopanje po odvetniku - pravdno pooblastilo - sodna poravnava
Pravdno pooblastilo se vedno nanaša na tisto zadevo, v kateri ga pooblaščenec ali pooblastitelj predloži sodišču.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.ZPP člen 25.ZJU člen 5, 24, 100.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - prepoved opravljanja dejavnosti - javni uslužbenec
V primeru nastopa okoliščin iz prvega odstavka 100. člena ZJU je nadaljnji obstoj delovnega razmerja delavca v državnem organu pogojevan s prepovedjo opravljanja takšne dejavnosti. Na podlagi citiranega določila ZJU se torej določi obveznost (prepoved), ki jo mora delavec v okviru sklenjenega delovnega razmerja spoštovati.
podlage odškodninske odgovornosti - nastanek premoženjske škode - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Pravnomočna odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka temelji na ugotovitvi, da tožnik v času rušenja ni imel v šupi shranjenih stvari, za katere je zahteval plačilo odškodnine.
Zato je zaman tudi tožnikovo zavzemanje za uporabo določbe 216. člena ZPP. Če škode ni, uporaba te določbe sploh ni možna, saj manjka eden izmed nujno kumulativno podanih pogojev za nastanek odškodninske obveznosti.
ZDSS-1 člen 7, 7/5, 7/5-b.ZUJIK člen 24, 83, 85. Uredba o samozaposlenih v kulturi člen 9, 11.ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje – samozaposleni v kulturi
Iz določb ZUJIK in Uredbe o samozaposlenih v kulturi izhaja, da je pravica do plačila prispevkov za socialno zavarovanje opredeljena kot pravica do socialnega prejemka. Za priznanje te pravice je odločilen premoženjski cenzus. Namen plačila prispevkov je reševanje socialne varnosti upravičenca zaradi njegovega slabšega dohodkovnega položaja (ki mu obenem ne omogoča normalnih pogojev za delo).
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.ZS člen 101, 101/1, 101/1-3. ZPPSL člen 141, 142, 144.ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - spor med dvema upnikoma
Ne glede na dejstvo, da v tem sporu zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve formalno ne gre za spor med delavcem in delodajalcem, temveč za spor med dvema stečajnima upnikoma, sama vsebina določb ZPPSL (po katerih je upnik, čigar terjatev je prerekana, napoten na postopek za ugotovitev prerekanja terjatve) pove, da je bistvo spora drugje. V postopku se bo moral ugotoviti obstoj uveljavljenih terjatev, ki obstajajo v razmerju med delavcem in delodajalcem. To pomeni, da gre formalno za posreden, vsebinsko pa za neposreden individualni delovni spor.
Revizijsko sodišče ne sme sprejeti vloge razlagalca nejasnih navedb revidenta, ker bi sicer poseglo v pravice druge pravdne stranke. Nejasno označbo vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je zato treba upoštevati tako, kot če ta vrednost sploh ne bi bila označena.
Očitne pomote vložnika po sodni praksi ni, kadar je revizija vložena pri nepristojnem sodišču in nanj tudi naslovljena. Obravnavana revizija je naslovljena na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki ni izreklo prvostopenjske sodbe. Take napake ni mogoče opredeliti za očitno pomoto, zato tožnikove revizije ni mogoče šteti za pravočasno na podlagi šestega odstavka 112. člena ZPP.
ZOR člen 630, 1107/1, 1107/2. ZPP člen 13. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 62, 62/3, 112.
gradbena pogodba - naročnik del - predhodno vprašanje - uporaba posebnih gradbenih uzanc - prevzem izvedenih del
Plačnik z gradbeno pogodbo naročenih del je naročnik ne glede na vprašanje, ali je lastnik nepremičnine. Po uveljavitvi ZOR so se PGU še vedno lahko uporabljale glede vprašanj, ki so bila z njimi urejena bolj podrobno kot z ZOR.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 177, 177/2, 200, 203, 414, 414/1, 414/2. OZ člen 1060. ZD člen 142, 142/1, 142/2. ZPP člen 196, 339, 339/2, 339/2-14, 370, 370/3.
objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - delo s povečano nevarnostjo - gostinski lokal - redarska služba - solidarna odgovornost dedičev - solidarni dolžniki
Tožnik je opravljal delo redarja, v okviru katerega je moral iz gostinskega lokala odstranjevati vinjene osebe, ki povzročajo konflikte ali so njihovi potencialni povzročitelji. Opravljanje takega dela predstavlja dejavnost s povečano nevarnostjo.
Neredi v gostinskih lokalih, kjer se točijo alkoholne pijače in kjer se zadržuje večje število ljudi, so predvidljivi. Drugotoženec bi moral in mogel pričakovati, da imajo lahko nekateri gostje pri sebi nevarne predmete in da jih lahko - zlasti v vinjenem stanju - tudi uporabijo.
Posojilna pogodba ni realen kotrakt, kar sta sodišči prve in druge stopnje upoštevali in sta izhajali iz obstoja pogodbe, pri tem pa sta ugotovili, da je tožnica denar izročila. Zato sta tožencu tudi naložila vrnitev izročenega zneska z ustreznimi obrestmi.
Tožnik s trditvijo, da se sporne nepremičnine niso mogle šteti za kmetijska zemljišča (ker so bili sprejeti prostorski izvedbeni akti), postavlja pod vprašaj obseg družbenega kapitala, ki je bil predmet lastninskega preoblikovanja.
Če se tožnik ni strinjal z obsegom družbenega kapitala (oziroma vsebino otvoritvene bilance), bi moral to na ustrezen način uveljavljati v samem postopku lastninskega preoblikovanja.
Z zaključkom lastninskega preoblikovanja podjetja, spor o obsegu družbenega premoženja in morebitno "naknadno" lastninjenje tega premoženja ni več mogoče.
ZDDPO člen 64, 65. ZDDPO (1990) člen 21, 21/2. ZDavP člen 112.
davek od dobička pravnih oseb - davčna olajšava - sprememba zakona - uveljavljanje davčne olajšave - prehodne določbe
Med prehodnimi določbami ZDDPO je v 64. členu določeno (le to), da lahko z uveljavljanjem davčne olajšave po 21. členu ZDDPO (1990) do izteka tam določenih obdobij nadaljujejo le tisti zavezanci, ki so tako olajšavo uveljavili na podlagi ZDDPO(1990). Ker je tožeča stranka prvi dobiček izkazala šele za leto 1995, v letu 1996 ni mogla uveljaviti davčne olajšave iz 21. člena ZDDPO(1990), ker od 1.1.1994, ko je začel veljati novi ZDDPO, za novo uveljavljanje te davčne olajšave ni (bilo več) pravne podlage.
davek od dobička pravnih oseb - davčna olajšava za investicije - stanovanjska stavba
Davčna olajšava po 39. členu ZDDPO se prizna tudi za investicije v teku, če je investicija vnešena v poslovne knjige in so za verjetne izkazani vsebinski pogoji za uporabo osnovnega sredstva.