KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004611
ZKP člen 372, 372-1, 434, 437, 437/1.KZ člen 145, 145/1.
obtožni predlog - predhodni preizkus obtožnega predloga - opis kaznivega dejanja - abstraktni dejanski stan - pravice obrambe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti
Opis dejanja kot historičnega dogodka mora vsebovati vsa odločilna dejstva, ki konkretizirajo kaznivo dejanje. Odgovornost tožilca je, da v opisu dejanja navede tudi dejstva in okoliščine, ki omogočajo: 1) presojo, ali ravnanje, ki se očita obdolžencu, predstavlja uresničitev kaznivega dejanja, 2) določitev, kaj je predmet postopka oziroma dokazovanja in 3) obrambi, da natančno ve, kaj je predmet obtožbe, to pa je predpogoj za uspešno obrambo.
sporazum o zavarovanju terjatev z zastavno pravico - sklenitev sporazuma - soglasje volj - zastopanje po odvetniku - pravdno pooblastilo - sodna poravnava
Pravdno pooblastilo se vedno nanaša na tisto zadevo, v kateri ga pooblaščenec ali pooblastitelj predloži sodišču.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - prosta presoja dokazov
Sodišče prve stopnje, ki je v dokaznem postopku ugodilo dokaznim predlogom obrambe, vendar jih kasneje ni izvedlo, ker je ugotovilo, da predlagani dokazi sploh ne obstajajo, ni kršilo pravic obrambe.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.ZPP člen 25.ZJU člen 5, 24, 100.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - prepoved opravljanja dejavnosti - javni uslužbenec
V primeru nastopa okoliščin iz prvega odstavka 100. člena ZJU je nadaljnji obstoj delovnega razmerja delavca v državnem organu pogojevan s prepovedjo opravljanja takšne dejavnosti. Na podlagi citiranega določila ZJU se torej določi obveznost (prepoved), ki jo mora delavec v okviru sklenjenega delovnega razmerja spoštovati.
vročanje - fikcija vročitve - pravilnost vročitve - vročanje na naslovu prebivališča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Ker je bilo obvestilo o sodnem pisanju puščeno na naslovu, ki je drugačen od naslova, kot ga je toženec ves postopek navajal kot svoj naslov, ni mogoče šteti, da je bila taka vročitev opravljena pravilno. Tega sklepa ne more spremeniti dejstvo, da je toženec nekatera sodna pisanja, poslana med postopkom na isti naslov, kot mu je bila poslana sodba, dejansko prejel, druga pa so bila vrnjena z oznako "ni dvignil".
poroštvo - osebno poroštvo - opravičljiva zmota - pravna zaveza v tujem jeziku
Revident je poroštveno izjavo podpisal prostovoljno in hkrati pristal na podpis izjave v nemškem jeziku. Neuspešno je revidentovo sklicevanje na zmoto, ki naj bi bila podana ob nastanku enostranskega in pravočasno nikoli izpodbijanega pravnega posla, saj so roki iz 117. člena ZOR že potekli.
odškodninska odgovornost - ugriz psa - razlogi za revizijo - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do obravnavanja pred sodiščem
Ker je odločitev o zavrnitvi dokaznega predloga za izvedbo dokaza z izvedencem kinološke stroke ustrezno obrazložena, očitek o kršitvi pravic do enakopravnega obravnavanja pred sodiščem ni utemeljen.
V prvem delu dogodka je šlo za drugotoženčevo odvračanje tožnikovega protipravnega napada, torej za lastno obrambo, zaradi česar je bila izključena protipravnost in s tem odškodninska odgovornost drugega toženca. V drugem delu dogodka naj bi šlo za brcanje v tožnikovo glavo, ki ni dokazano. Predvsem pa ni dokazana vzročna zveza med zatrjevanim ravnanjem tožencev in škodo, ki je nastala tožniku. Nedokazano je ostalo, da tožnikova poškodba glave izvira iz brcanja.
podlage odškodninske odgovornosti - nastanek premoženjske škode - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Pravnomočna odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka temelji na ugotovitvi, da tožnik v času rušenja ni imel v šupi shranjenih stvari, za katere je zahteval plačilo odškodnine.
Zato je zaman tudi tožnikovo zavzemanje za uporabo določbe 216. člena ZPP. Če škode ni, uporaba te določbe sploh ni možna, saj manjka eden izmed nujno kumulativno podanih pogojev za nastanek odškodninske obveznosti.
ODZ paragraf 326, 328, 1463, 1500. ZTLR člen 28, 28/4.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobroverna posest
Sodišče je na podlagi ugotovljenih dejstev in ob neutemeljenosti navedb toženk o tem, da je bila tožnikova žena ob parcelaciji seznanjena s tem, da tožnik ni lastnik, pravilno sklenilo, da pomisleki toženk v zvezi z veljavnostjo pogodbe in z zemljiškoknjižnim prenosom niso pomembni za presojo tožnikove dobrovernosti.
Toženec ne odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi prispevka oškodovanke. Tožnica glede na svoje znanje in izkušnje s konji pri nastanku škode zmožna razsojati, zato bi morala ravnati bolj skrbno in gibanje v hlevu prilagoditi svojim izkušnjam. Če bi se v hlevu gibala v varni razdalji, bi nesrečo (konj ji je odgriznil del ušesa) lahko preprečila. Sodišči sta pravilno presodili, da sta za škodo odgovorna tudi njena starša, ki sta mladoletno tožnico pustila pri tožencu brez varstva in nadzora.
Za škodo, ki jo povzroči več oseb, ki delujejo neodvisno druga od druge, odgovarjajo povzročitelji solidarno le, če ni mogoče ugotoviti njihovih deležev (tretji odstavek 206. člena ZOR). Ker sta sodišči ugotovili toženčev delež pri škodi, sta pravilno ravnali, ko sta ga obsodili le na plačilo njegovega deleža pri škodi (prvi odstavek 412. člena ZOR).
preklic oporoke - oblika oporoke - pisna oporoka pred pričami - notarska oporoka
Izjava o preklicu oporoke ne izpolnjuje pogojev po 99. členu ZD, saj ni dana v nobeni od zakonsko predvidenih oblik za sestavo oporoke. Izjava tudi ne izpolnjuje pogojev za notarsko oporoko. Zgolj dejstvo, da je pri sestavi izjave sodelovala notarska namestnica še ne pomeni, da so izpolnjeni pogoji za veljaven preklic oporoke.
razlastitev - revizija - dovoljenost - vrednost spornega predmeta - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
ZTLR člen 14.SPZ člen 66.ZOR člen 210, 219, 380, 380/3, 939.OZ člen 190, 198.
uporaba solastne stvari - uporaba dela nepremičnine, večjega od solastniškega dela - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena obogatitev - korist toženca - prikrajšanje tožnika
Določbo 198. člen OZ je treba razumeti v povezavi s splošnim pravilom neupravičene pridobitve, ki je urejena v 190. členu OZ. Ta določa, da mora tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, nadomestiti vrednost dosežene koristi. To pomeni, da je predpostavka obogatitvenega zahtevka tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena. Prikrajšanje ima lahko različne izraze (npr. izguba pravice, zmanjšanje premoženja, nastanek nove obveznosti in podobno), vendar mora biti vselej konkretno in realno. Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, pri tem da od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, pa ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve.
dokazovanje - izvedenec - razlogi za revizijo - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zato ni mogoče upoštevati tistih revizijskih trditev, ki kakorkoli spreminjajo ali relativizirajo relevantna dejstva, ki predstavljajo podlago izpodbijane sodbe.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 177, 177/2, 200, 203, 414, 414/1, 414/2. OZ člen 1060. ZD člen 142, 142/1, 142/2. ZPP člen 196, 339, 339/2, 339/2-14, 370, 370/3.
objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - delo s povečano nevarnostjo - gostinski lokal - redarska služba - solidarna odgovornost dedičev - solidarni dolžniki
Tožnik je opravljal delo redarja, v okviru katerega je moral iz gostinskega lokala odstranjevati vinjene osebe, ki povzročajo konflikte ali so njihovi potencialni povzročitelji. Opravljanje takega dela predstavlja dejavnost s povečano nevarnostjo.
Neredi v gostinskih lokalih, kjer se točijo alkoholne pijače in kjer se zadržuje večje število ljudi, so predvidljivi. Drugotoženec bi moral in mogel pričakovati, da imajo lahko nekateri gostje pri sebi nevarne predmete in da jih lahko - zlasti v vinjenem stanju - tudi uporabijo.
Tožnik s trditvijo, da se sporne nepremičnine niso mogle šteti za kmetijska zemljišča (ker so bili sprejeti prostorski izvedbeni akti), postavlja pod vprašaj obseg družbenega kapitala, ki je bil predmet lastninskega preoblikovanja.
Če se tožnik ni strinjal z obsegom družbenega kapitala (oziroma vsebino otvoritvene bilance), bi moral to na ustrezen način uveljavljati v samem postopku lastninskega preoblikovanja.
Z zaključkom lastninskega preoblikovanja podjetja, spor o obsegu družbenega premoženja in morebitno "naknadno" lastninjenje tega premoženja ni več mogoče.