tožba na nedopustnost izvršbe - pravni interes za revizijo - prodaja nepremičnine - zavrženje revizije
Ker je bila nepremičnina, ki je predmet zahtevka na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, že prodana, niti v primeru ugoditve zahtevku ni mogoče več preprečiti izvršbe. Tožnica tako nima več pravnega interesa za odločitev o reviziji. Zato je treba revizijo zavreči.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnikov
Predlagateljičine navedbe o vplivanju tožničinega brata na sodni postopek so na ravni žaljivih sumničenj in niso utemeljene. Za preprečitev vpliva sodnikove pristranskosti na odločanje zakon pozna institut izločitve, ki ga je predlagateljica uporabila, a z njim ni uspela. Nezadovoljstvo z odločitvami sodišča pa bo mogla uveljavljati v postopku s pravnimi sredstvi.
razmerja med starši in otroci - preživljanje otroka - potrebe upravičenca do preživnine - možnosti preživninskega zavezanca - kršitev pravice do izjave
Pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena (129. in 129.a člen ZZZDR), ne temelji na metodi matematičnega izračuna, marveč skuša zagotoviti vrednotno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi obeh staršev in potrebami otroka oz. več otrok. Med temi dejavniki je podana soodvisnost: večje kot so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. Soodvisnost pa učinkuje seveda tudi v nasprotni smeri: če so trenutno razpoložljiva sredstva, ki jih imajo starši na voljo za izpolnjevanje preživninske obveznosti, glede na otrokove potrebe (pre)majhna, morajo starši v okviru svojih zmožnosti vložiti več truda, da lahko zadovoljijo otrokove potrebe. Zahteva po trudu pa pada premosorazmerno z lestvico potreb (od najbolj nujnih do manj nujnih).
ZPP člen 253, 253/1, 289, 289/2, 339, 339/1, 339/2-8.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - zaslišanje izvedenca - izvedenec - pisno mnenje in izvid izvedenca - pravica stranke do izjave v dokaznem postopku z izvedencem - možnost sodelovanja v postopku
Ker je tožnica v vlogi, v kateri je predlagala zaslišanje izvedenke, opredelila, kaj naj bi bil predmet zaslišanja, ker se je predlog nanašal na ugotovitev o obstoju ključnega spornega dejstva, od katerega je bila odvisna odločitev o utemeljenosti postavljenega zahtevka, in ker ni izkazano, da bi bil predlog dan z namenom zavlačevanja postopka, je sodišče z zavrnitvijo predloga za zaslišanje izvedenke kršilo tožničino pravico do izjave, ki ji v (dokaznem) postopku zagotavlja možnost vsebinsko polne kontrole nad izvedbo odločilnih dokazov (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnika
Drugi tožnik v svojem predlogu ostaja v sferi dvoma v subjektivno nepristranskost razpravljajoče sodnice, ki je lahko le razlog za izločitev in ki je bil že izčrpan v sklepu o zavrnitvi predloga za njeno izločitev.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZDen člen 2, 2/1, 2/2, 9, 9/1.
dovoljenost revizije – denarna vrednost – pomembno pravno vprašanje – državljanstvo razlaščenca – zelo hude posledice
Pomembnost pravnega vprašanja je po določbah ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.
posojilna pogodba - razdrtje pogodbe - občasne terjatve - anuitete - zapadlost terjatve - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka
Z razdrtjem pogodbe tožeče stranke ni več mogoče govoriti o dolgovanju anuitet, temveč z razdrtjem, torej naenkrat, dospe celoten preostanek tožnikove terjatve (glavnica in obresti). Gre za enkratno dajatev, za katero velja petletni zastaralni rok (371. člen ZOR), kljub temu, da njeno višino opredeljuje tudi obrestna mera zamudnih obresti.
uvedba razlastitve - revizija - dovoljenost - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Revident za svoje trditve o nastanku zelo hudih posledic ni predložil nobenih dokazov, niti ni predlagal izvedbe dokazov, na podlagi katerih bi lahko revizijsko sodišče presodilo, ali ima izpodbijana odločitev zanj res take posledice, da je izpolnjen pogoj iz 3. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1, zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno.
ZDOIONUS člen 7, 7/1, 7/2, 7/3.ZEN člen 112, 112/1, 112/5. ZENDMPE člen 75, 75/1, 75/5.
ureditev meje med občinama - določitev meje med občinama - sodna pristojnost - sprememba območja občine - potek mejne linije - spor o meji
V skladu s 7. členom ZDOIONUS ni podana sodna pristojnost v primeru spora o spremembi območja mejnega naselja (tako, da se predlaga, da se del naselja, ki leži v eni občini, izloči in priključi ozemlju druge občine). Upravno sodišče je v skladu s 112. členom ZEN pristojno v sporu ureditve meje takrat, kadar gre za vprašanje poteka mejne linije med sicer že določenima območjema dveh naselij, ki pripada dvema različnima občinama.
tožba na nedopustnost izvršbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo - izvršilni postopek - preiskovalno načelo glede procesnih predpostavk, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti
Pravda, ki teče zaradi spora o nedopustnosti izvršbe po napotitvenem sklepu izvršilnega sodišča zaradi ugovora tretjega, nima povsem samostojnega življenja, ampak je že v svojem začetku vezana na razlog, zaradi katerega je bila sprožena, torej izvršilni postopek. V primeru ustavitve izvršilnega postopka ta razlog odpade, posledično pa tudi pravni interes za ugotovitveno tožbo oz. morebitno pravno sredstvo.
Sodba v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe, kjer je tožena stranka zgolj upnik, nima razširjenih subjektivnih meja pravnomočnosti, torej ne zavezuje dolžnika, posledično pa se tudi pravni interes tožnice za revizijo ne more presojati glede na dolžnika.
Glede procesnih predpostavk, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, velja preiskovalno načelo, kar pomeni, da sme sodišče v primeru dvoma v obstoj procesnih predpostavk v zvezi s tem opraviti poizvedbe in tudi izvesti dokaze.
Tožena stranka na dejstvo, da je bila popkovnica ovita okoli vratu, sicer ni imela vpliva niti ni tega mogla ugotoviti z nobenim diagnostičnim postopkom. Vendar pa je tožeča z zadostno stopnjo verjetnosti dokazala, da je dejanje, katerega vzročno povezanost s škodnim dogodkom je presojalo sodišče (prepozno ukrepanje delavcev tožene stranke), pravno relevantno povečalo verjetnost nastanka škodnega dogodka ali vsaj hujših posledic.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - darilo - trditveno in dokazno breme - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev revizijskih navedb - standard obrazloženosti odločbe pritožbenega sodišča - zavrnitev listinskih dokazov - prekluzija - revizija zoper sklep - zavrženje predloga za obnovo postopka - obrazložitev razlogov za obnovo postopka
Ne glede na morebitne pomisleke o pravilnosti pretirane strogosti pri uporabi prekluzije zavrnitev listinskih dokazov po presoji revizijskega sodišča ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj so bili dokazi zavrnjeni še iz drugega dodatnega in pravilnega razloga. Obe nižji sodišči sta namreč že na podlagi toženčeve izpovedbe, ki sta ji v tem delu verjeli, ugotovili, da so njegovi starši pomagali pri gradnji hiše. Dejanske ugotovitve v tej smeri so tako jasne in izvedba dokazov ne bi pripeljala do drugačne odločitve.
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je pri ustvarjanju skupnega premoženja zakoncev darilo (pomoč) sorodnikov in prijateljev načeloma mogoče šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih, vse do tedaj, dokler se ne dokaže nasprotno. Toženec nasprotnega niti ni zatrjeval.
Toženčevo stališče, da dokazno breme glede obsega skupnega premoženja nosi tožnica, je sicer pravilno, vendar napačno nadaljuje, da ima dokazno breme tudi glede višine deležev na skupnem premoženju.
Glede na dejstvo, da je toženec v predlogu za obnovo postopka navedel, da je že pri svojem zaslišanju opozarjal, da sta imela tožničina krušna starša omejena sredstva, da sta bila slabega zdravstvenega stanja in potrebna pomoči, da sta kupila stanovanje, ki ga je dejansko plačala tožnica, in da je tožnica z njimi sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, in okoliščine v zvezi s tem, kolikor je zanje pač vedel, in glede na ostale konkretne okoliščine zadeve ni dvoma, da bi toženec dokaza lahko predlagal že v prejšnjem postopku. Zakaj tega ni mogel storiti že prej, v predlogu za obnovo postopka ni navedel.
ZUS-1 člen 51, 51/2, 75, 75/4, 85, 85/2, 87. ZUS člen 38, 38/1, 72, 72/4. ZVPot člen 2, 25, 2571, 28.
razprodaja - ukrep tržnega inšpektorja – glavna obravnava – nova dejstva in dokazi
Tožeča stranka je dejansko stanje v tožbi sicer prerekala, ni pa predlagala, da se glavna obravnava opravi, niti ni predlagala izvedbe kakršnihkoli dodatnih ali drugih dokazov, prav tako pa ni navedla takih dejstev in okoliščin (tega pa ni predlagala in storila niti v pritožbi zoper prvostopenjski akt), ki bi lahko vplivale na drugačno ugotovitev dejanskega stanja in na tej podlagi na drugačno odločitev sodišča prve stopnje.
obvezna vsebina zahteve za denacionalizacijo - pravočasnost zahteve
Ker je podatek o premoženju obvezna sestavina zahteve za denacionalizacijo, je zahteva za vrnitev premoženje, ki v prvotni zahtevi ni bilo navedeno, nova zahteva.
carine - obnova postopka - revizija - dovoljenost - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - pooblastilo ministra - neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje - odstop od sodne prakse
Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.
ZPP člen 370/3, 371, 372, 378.ZPol člen 47, 50, 51.ZOR člen 200, 203.URS člen 15, 35, 36.
odgovornost države - ravnanje policistov - pridržanje - kršitev osebnostnih pravic - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
V tem kontekstu je pomembno, da se pojem subjektivne in objektivne časti pri človeku, ki tepe svojo ženo in takšno ravnanje ponavlja, vrednoti drugače kot pri povprečnem človeku, ki se takšnega ravnanja ne poslužuje in je zato pravilna presoja, da v konkretnem primeru glede na konkretne okoliščine primera in konkretne individualno osebnostne lastnosti oškodovanca prisoja odškodnine iz tega naslova ni upravičena.
enotno dovoljenje za gradnjo - legalizacija - skladnost s pogoji prostorskega izvedbenega akta
Ko gre za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo po 33. a členu Zakona o graditvi objektov, ki je veljal v času izdaje prvostopnega upravnega akta, je moral investitor zahtevi za izdajo tega dovoljenja poleg dokazil iz 36. člena tega zakona, razen pravnomočnega lokacijskega dovoljenja, predložiti tudi dokazila, ki so po predpisih o urejanju prostora potrebna za izdajo lokacijskega dovoljenja. Lokacijsko dovoljenje pa se izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija, izdelana na podlagi prostorskega izvedbenega akta, ki ureja območje posega; mejaš (fizična oseba) pa v postopku ne more varovati javnega dobrega.
denacionalizacija - revizija - dovoljenost - vrednost izpodbijanega dela dokončnega akta - zelo hude posledice - pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme
Razlika med priznano odškodnino in odškodnino, do katere bi bili denacionalizacijski upravičenci upravičeni, če bi se zemljišče vrednotilo kot stavbno, znaša 14.280,48 EUR, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan. Glede vprašanja, kako se ugotavlja status z zaplembo podržavljenih zemljišč, ki ga revidenta izpostavljata kot pomembno pravno vprašanje, obstaja obsežna upravno sodna praksa, od katere odločitev sodišča prve stopnje ne odstopa, zato ni izkazan pogoj za dovolitev revizije po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1.