odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost - uporaba varnostnega pasu - obojestranska krivda - ravnanje oškodovanca - deljena odgovornost - izvedenstvo - več izvedenskih mnenj - načelo kontradiktornosti
Opustitev uporabe varnostnega pasu lahko utemeljuje ugovor zmanjšanja odškodnine zaradi oškodovančevega soprispevka k njemu nastali škodi (192. člen ZOR). Dolžnost uporabe varnostnih pasov je tako predpisana v prid lastne varnosti udeleženca v prometu. Očitek opustitve uporabe varnostnega pasu pa prav zato ni protipravno ravnanje, na katero bi se lahko navezal očitek sokrivde za obravnavano prometno nesrečo (prim. prvi in drugi odstavek 178. člena ZOR). Opustitev uporabe varnostnega pasu tako ne more biti podlaga za odškodninsko odgovornost drugim, s tem pa tudi ne za kakršenkoli zahtevke iz naslova obveznega zavarovanja odgovornosti v motornem prometu proti toženi stranki.
pobot - vsebina izjave o pobotu - ugovor zaradi pobota
V pravdi podana pobotna izjava mora obsegati trditev tožene stranke, da ima pobotljivo terjatev, ki naj jo sodišče ugotovi in potem upošteva ob pobotanju.
pripor - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine
Glede na konkretno ugotovljene objektivne (višina povzročene premoženjske škode, število posameznih goljufij, več storilcev) in subjektivne okoliščine, je sklep sodišča, da bi bila s ponavljanjem takšnih kaznivih dejanj zoper potencialne oškodovance (tako pravne kot tudi fizične osebe) lahko ogrožena varnost ljudi, razumen.
ZPP člen 17, 17/2, 17/3, 25.ZIZ člen 35, 35/2, 100, 100/1.
spor o pristojnosti - izvršba na denarna sredstva na računu - prebivališče dolžnika - podatki centralnega registra prebivalstva - ustalitev krajevne pristojnosti
Upnica je v izvršilnem predlogu kot sredstvo izvršbe navedla rubež dolžnikovih denarnih sredstev na računu ali hranilni knjižici, zaradi česar se krajevna pristojnost ravna po dolžnikovem stalnem prebivališču.
ZP-1 člen 60, 60/2, 77, 77/1, 169, 169/1, 171. ZP-1C člen 59, 59/1.ZKP člen 420.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva zoper pravnomočno odločbo v sporu o pristojnosti - pristojnost za odločanje o zahtevi za sodno varstvo - krajevna pristojnost sodišč - prehodne določbe
V postopku o prekršku se lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti zoper vsako pravnomočno odločbo (tudi pred pravnomočno končanim postopkom o prekršku).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec sodišča kot stranka v postopku
Ker bi okoliščina, da je toženka zaposlena na Okrajnem sodišču B. kot sicer stvarno krajevno pristojnem sodišču za odločanje v tej zadevi, mogla negativno vplivati na percepcijo javnosti o objektivni nepristranskosti sodišča v sporu, je sodišče določilo drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje v tej zadevi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2004500
ZKP člen 120, 362, 371, 371/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - osebna vročitev - osebna vročitev zagovorniku - rok za napoved pritožbe - prosta presoja dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - udeležba pri kaznivem dejanju
Ravnanje zagovornika, ki je kljub odpovedi osebni vročitvi prepisa izreka sodbe na naroku za glavno obravnavo le-tega od sodišča naknadno pisno zahteval ter si na tak način dejansko (neupravičeno) podaljšal rok za napoved pritožbe, je potrebno presojati v luči zavlačevanja postopka.
Medicinska napaka predstavlja odstopanje od profesionalnih standardov strokovnega ukrepanja, skrbnosti in pazljivosti, ki ima lahko za posledico kakršnokoli poslabšanje zdravja. Zaradi splošnosti tega pravila pa je seveda potreben dodaten kazuističen pristop in ugotavljanje, kaj je mogoče na posameznem področju medicine šteti za napako. Od pojma medicinske napake pa je treba ločevati komplikacije, zaplete, ki se lahko dogodijo med zdravljenjem, ki je sicer potekalo strokovno neoporečno in z največjo možno skrbnostjo. Pojavljajo se naključno in jih kljub predvidljivosti ni mogoče preprečiti.
Nova dejstva in novi dokazi v smislu določb 372. člena ZPP se morajo nanašati na relevantno procesno kršitev, ki naj bi jo storilo pritožbeno sodišče (npr. ocena nadomestne vročitve). Revident očita prvostopenjskemu sodišču vročanje na naslovu, na katerem toženec ni stanoval, te trditve pa v pritožbi sploh ni ponudil.
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE-96, člen 5, 5/3-7. ZOR člen 99, 100.
nezgodno zavarovanje - izključitev zavarovalnega kritja za določene poškodbe - razlaga splošnih pogojev
Tako iz besedila relevantnega odstavka kot iz zaporedja vsebin, ki si v členu pogodbe logično sledijo po posameznih odstavkih, izhaja, da so poškodbe rotatorne manšete po 40. letu (razen v primeru direktnih odprtih poškodb) izključene iz zavarovalnega kritja. Ker je določba jasna, ni bilo mogoče uporabiti določbe Zakona o obligacijskih razmerjih, po kateri je treba nejasno določbo pogodbe, ki je vnaprej pripravljena s strani ene stranke, razlagati v korist druge stranke.
Za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi, velja tisti, ki otroka prizna za svojega ali čigar očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo. Priznanje in sodno ugotavljanje očetovstva se izključujeta, razen v primeru, ko se s priznanjem očetovstva izrecno ne strinja otrokova mati in lahko zato tisti, ki je očetovstvo priznal, očetovstvo dokaže le v sodnem postopku.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - pravniški državni izpit
Po ustaljeni sodni praksi sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit.
dovoljenost revizije - revizija zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - cesija - pogodba o prevzemu dolga - posojilna pogodba
Namen pogodbenih strank je bil doseči popolno zamenjavo dolžnika, kar je bistvena značilnost pogodbe o prevzemu dolga. S takšno pogodbo se namreč prevzemnik zaveže, da bo stopil na mesto dolžnika v razmerju do upnika. Prevzemniku z učinkovanjem prevzema dolga nastane obveznost, ki jo prej ni imel. Bistvo pogodbe o odstopu terjatve ali cesije pa je v prehodu terjatve iz premoženja starega upnika v premoženje novega upnika, kar pa tožnica in toženec s konkretno pogodbo nista zasledovala.
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2.URS člen 29, 29/1-3. EKČP člen 6, 6/3-d.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obremenilnih prič - presoja navedb pritožbe
Če je obsojenčev zagovornik na glavni obravnavi izjavil, da ne vztraja pri neposrednem zaslišanju prič in sta bili izpovedbi prič v soglasju s strankami prebrani, je treba šteti, da je obramba dokazni predlog za izvedbo dokazov umaknila in se s tem izrecno odpovedala pravici do neposrednega zaslišanja obremenilnih prič.
vrednost spornega predmeta - vsebinska presoja razmerja med več tožbenimi zahtevki - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Zmota strank glede razmerja med zahtevki (ali so povezani, podrejeni) ne more biti upoštevana pri presoji vrednosti spornega predmeta glede dovoljenosti revizije. Upoštevana bi bila lahko zgolj opravičljiva zmota, kar pa nepoznavanje prava, v primeru, ko stranko zastopa odvetnik, ne more biti. Razmerje med zahtevki je zato potrebno presojati vsebinsko.
Za razmerje inkluzije gre v primeru dveh kriminalnih količin, tipičnih za dva zakonska opisa kaznivih dejanj, ki po abstraktni oceni nista zajeta eden v drugem, ob ocenjevanju konkretnega dogajanja pa sodišče presodi, da bi bila uporaba dveh zakonskih opisov nesmiselna.
Za novo škodo gre takrat, kadar ob priznanju prve škode oziroma odmere odškodnine zanjo, ta še ni bila znana in njenega nastanka ni bilo moč predvideti, kljub temu pa se kasneje pojavi. Zanjo morajo biti kumulativno podane vse predpostavke odškodninske odgovornosti. O obstoju odškodninske odgovornosti toženčevega pravnega prednika za škodni dogodek - delovno nesrečo v letu 1983 je bilo že pravnomočno odločeno z vmesno odločbo Sodišča združenega dela SR Slovenije v Celju, opr. št. 259/85 z dne 23. julija 1985, zato sta nižji sodišči ravnali pravilno, ko o tem (torej o že pravnomočno razsojenem) nista ponovno odločali.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča
Tožnik svojega predloga ni argumentiral s trditvami o neekonomičnosti postopka pri piranskem sodišču, tožnikovo nezadovoljstvo z odločitvami sodišča v drugih zadevah pa tudi ne predstavlja tehtnega razloga v skladu z navedeno določbo zakona.
Sodišče je pravilno upoštevalo vse specifičnosti tožnikovega profesionalnega in rekreativnega ukvarjanja s športom. Pri tem pa je tudi pravilno upoštevalo, da mora biti znesek odškodnine vpet tudi v širše družbene okvire, ki se na področju odškodninskega prava izražajo skozi medsebojna razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje.