ZPP člen 41, 41/2, 191, 191/1-1, 367, 367/2, 377.ZOR člen 425.
dovoljenost revizije - sosporništvo na aktivni strani - navadno materialno sosporništvo - solidarnost upnikov - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Pravilo o ločenem ugotavljanju vrednosti vsakega posameznega zahtevka zoper več tožencev velja tudi za sosporništvo na aktivni strani, pri čemer je solidarnost tožnikov (upnikov) nedvoumna.
relativne bistvene kršitve določb kazenskega postopka - vpliv na zakonitost - izvedenstvo - izvedenec, ki ni sodni izvedenec
V primeru relativno bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP mora vložnik zahteve za varstvo zakonitosti izkazati njen vpliv na zakonitost pravnomočne sodbe.
ZOR člen 919. ZVCP člen 84. Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje NE-93 člen 9, 9/8.
zavarovalna pogodba - osebno zavarovanje - nezgodno zavarovanje - izključitev zavarovalnega kritja - alkoholiziranost zavarovanca - hoja pešca po napačni strani cestišča - vzročna zveza - splošni zavarovalni pogoji
Sodišči, ki sta izhajali iz splošnih življenjskih izkušenj in opažanj, da pešci ne hodijo po tisti strani ceste, ki je določena v zakonu, sta pravilno odločili, da izbira strani ceste, po kateri je hodil, ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo. Ker bi torej voznik s svojo povsem neustrezno vožnjo lahko povzročil nesrečo tudi tedaj, če pokojni ne bi bil vinjen ali bi hodil ob vozišču kdo drug, sta sodišči pravilno uporabili pravila o vzročni zvezi in ugotovili, da ni izključena obveznost zavarovalnice po 8. točki 9. člena Splošnih pogojev.
ZDen člen 25, 25/6, 60, 60/2.ZDen-B člen 24.ZUP člen 220, 260, 260/1-1, 260/1-9. ZUP (1986) člen 216.
denacionalizacija - obnova postopka - pravni interes za obnovo postopka - zahtevek za povrnitev vlaganj - dopolnilna odločba o zahtevku za povrnitev vlaganj
Tožnice iz naslova vlaganj v stanovanja ne morejo biti stranke oziroma stranske udeleženke v tistem delu denacionalizacijskem postopku v katerem se odloča le o vračanju podržavljenega premoženja.
Z materialnopravno napako obremenjena sodba ni absolutno nična sodba. V nasprotju z materialnopravnimi učinki pravnomočnosti bi bila ugoditev izbrisni tožbi, ki vsebuje tudi ugotovitveni zahtevek, da prejšnja sodba nima pravnega učinka pridobitve lastninske pravice za toženca.
ZUS člen 34, 34/1-4.ZUP člen 153, 153/4, 258, 258/1. ZST člen 13, 13/1, 13/3.ZUS-1 člen 74, 74/1, 75, 75/3, 76, 82.
zavrženje tožbe - pravni interes kot procesna predpostavka - možnost izboljšanja pravnega položaja - zahteva za prekinitev inšpekcijskega postopka - pravnomočnost odločitve o glavni stvari - oprostitev plačila sodnih taks
Ker je upravna odločba, s katero je bilo investitorki naloženo, da odstrani sporen nadstrešek, postala pravnomočna, tožnika nimata (več) pravnega interesa za prekinitev postopka, ki sta jo predlagala zaradi vložitve vloge za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, saj svojega položaja ne moreta izboljšati.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/2, 83/3.ZPP člen 86, 86/4.
revizija - dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost
Pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi sme opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit.
ZUP člen 274, 274/1-2, 277, 277/1.ZUS-1 člen 64, 64/1-3, 94, 94/1.
odločba, izdana po nadzorstveni pravici - v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba - odprava odločbe, izdane po nadzorstveni pravici - zakonski rok za izdajo odločbe
Kadar je bila odločba, ki je bila izdana po nadzorstveni pravici v zakonskem roku, odpravljena v upravnem sporu, lahko organ, ko izvrši sodbo sodišča, izda (novo) odločbo po nadzorstveni pravici tudi po tem, ko je že pretekel zakonski rok.
vrnitev premičnin - umetniške slike - podržavljanje - dokazno breme
Vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka mora izkazati, da je bilo zahtevano premoženje pred podržavljenjem njegova last oziroma last njegovih pravnih prednikov, kot tudi, da je bilo to premoženje podržavljeno na način iz ZDen. Če uveljavlja denacionalizacijo na podlagi 4. člena ZDen, mora podržavljenje dokazati tako, da navede kdo, kdaj in na kakšen način je odvzel predmete, za katere zatrjujejo podržavljenje, kot tudi predložiti ali predlagati dokaze za izkazovanje teh dejstev tako, da je mogoče na tej podlagi sklepati, ali je šlo za akte in dejanje posameznikov, s katerimi je bilo premoženje odvzeto pod videzom izvrševanja pooblastil državnega organa (v smislu določbe 5. odstavka 8. člena ZDen).
Sporna najemna pogodba je bila sklenjena februarja 2001, torej pred uveljavitvijo SZ v oktobru istega leta. ZSR, ki je prenehal veljati z uveljavitvijo SZ, najemnih razmerij ni urejal. Pa tudi na določbe SZ-1 se ni mogoče opreti. Ta namreč ureja le stanovanjska najemna razmerja, sporna garaža pa po pravilni presoji nižjih sodišč ni del toženčevega stanovanja.
ZKP člen 299, 299/2, 329, 329/2, 371, 371/1-11, 371/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - izvajanje dokazov - dokazni predlog - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče zavrne dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano ali je brez pomena za zadevo, ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo.
Prepoved t. i. komisornega dogovora (lex commissoria) je omejena le na fazo stipulacije (ustanovitve) in na čas trajanja zastavne pravice, na solucijsko fazo, to je na čas po zapadlosti zavarovane terjatve, pa se ne razteza več. Komisorni dogovor v tej fazi tako ne predstavlja nič drugega kot sporazum upnika in dolžnika o nadomestni izpolnitvi obveznosti.
poroštvo - zavarovanje kredita - razmerje med upnikom in porokom
Res je, da se sme od poroka v skladu z določbo 1004. člena ZOR zahtevati izpolnitev obveznosti šele po tem, ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pismeni zahtevi, vendar pa lahko upnik v skladu z določbo drugega odstavka navedene zakonske določbe zahteva od poroka izpolnitev obveznosti, čeprav je ni prej zahteval od glavnega dolžnika, če je očitno, da iz sredstev glavnega dolžnika ni mogoče doseči njene izpolnitve ali če je glavni dolžnik prišel v stečaj. Tožeča stranka je tožbo zoper glavnega dolžnika umaknila zato, ker zoper njega, ki je prišel v stečaj, ne more doseči izpolnitve. Zato se revidenta ne moreta sklicevati na domnevno izgubo pravnega interesa tožeče stranke za vztrajanje pri tožbenem zahtevku s stališčem, da je pač umaknila tožbo zoper glavnega dolžnika.
Med temeljnimi obveznostmi posojilodajalca je izročitev določene stvari (559. člen ZOR) in ker tožnica tega za leto 1999 ni dokazala, ni upravičena do povračila.
pripor - sklep o priporu pred vložitvijo zahteve za preiskavo - opis kaznivega dejanja - razlogi o odločilnih dejstvih - ponovitvena nevarnost - neogibna potrebnost pripora
Če še ni vložena zahteva za preiskavo, ni treba, da bi izrek sklepa o odreditvi pripora vseboval opis dejanja, mora pa opis biti naveden v razlogih sklepa, skupaj z ustrezno pravno opredelitvijo kaznivega dejanja in okoliščinami, ki opravičujejo utemeljenost suma, da je obdolženi storil kaznivo dejanje, ter drugih pogojev za pripor.
objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - delovni stroj kot nevarna stvar - škoda, ki jo povzroči delavec na delu ali v zvezi z delom
Podana je tako objektivna kot krivdna odgovornost tožene stranke: objektivna zato, ker je delovni stroj, ki je tožnika poškodoval, nevarna stvar, krivdna pa zato, ker tožena stranka gradbišča ni zavarovala in tako ni poskrbela za varno delo ter je dopustila, da so se na gradbišču zadrževali vaščani ter da so celo pri delu pomagali.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89.ZDen člen 2, 2/1, 2/2, 9, 9/1.
denacionalizacija - državljanstvo - revizija - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje, izpolnjevanje pogojev državljanstva - zelo hude posledice
Revident kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa upravičenca v smislu prvega odstavka 9. člena ZDen, torej izpolnjevanje pogoja državljanstva in s tem povezanih zatrjevanih kršitev človekovih pravic, zlasti diskriminacije na podlagi narodnosti in državljanstva. Po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča je upravni organ v postopku odločanja o vračanju premoženja vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov, zato ugovorov, ki se nanašajo na ugotavljanje državljanstva, v denacionalizacijskem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati.