ZKP člen 202, 202/2, 236, 236/1-5, 371, 371/1-8, 371/1-11.
pripor - sklep o priporu - utemeljen sum - razlogi o odločilnih dejstvih - nedovoljen dokaz - privilegirana priča
Izpovedba priče - zdravnice o tem, kar je pri opravljanju svojega poklica izvedela od pacientke (mladoletne oškodovanke), je dokaz, pridobljen skladno z zakonom in ga zato sodišče sme upoštevati.
INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - USTAVNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS1010709
URS člen 23, 120, 120/3, 157, 157/1, 157/2.ZUS-1 člen 1, 2, 2/2, 18, 31, 31/1.ZUP člen 2.ZVOP-1 člen 55.ZPlaP člen 71, 71/1, 71/3.ZSReg člen 43, 43/1, 48c, 48c/1.ZJA člen 2, 32.
varstvo osebnih podatkov - predpostavke za sodno varstvo v upravnem sporu - stranka v upravnem sporu - nosilec javnih pooblastil (javna agencija) kot stranka - varstvo javnega interesa v upravnem sporu
V upravnem sporu sodno varstvo v zvezi z izvrševanjem upravnih nalog državnih organov in nosilcev javnih pooblastil pri opravljanju oziroma izvrševanju njihovih upravnih nalog ni zagotovljeno niti po določbah URS niti ZUS-1 niti po drugem zakonu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004535
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/2.KZ člen 256, 256/3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - ponarejanje listin - uporaba krive listine - javna listina
Izvršitveno dejanje uporabe krive listine je podano že, ko storilec na kakršenkoli način spravi listino v promet, s čimer pride do izraza njena pravna pomembnost oziroma sposobnost dokazovanja nekega pravno pomembnega dejstva in ni potrebno, da se na podlagi tega dejstva začne upravni ali drug postopek, oziroma, da se to dejstvo v kateremkoli postopku ali pravnem prometu tudi dejansko uporabi kot resnično.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - revizijski prag - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga tožbenih zahtevkov - spor o obstoju najemnega razmerja - zavrženje revizije
Pri tožbenem zahtevku na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev poslovnega prostora gre za spor o obstoju najemnega razmerja. Zato se kot vrednost spornega predmeta po 42. členu ZPP vzame enoletna najemnina. Za določitev višine enoletne najemnine je treba upoštevati v pogodbi dogovorjeno najemnino in ne zneska, ki ga je zahteval tožnik na podlagi spremembe pogodbe. Ker enoletna dogovorjena najemnina ne presega revizijskega praga, revizija ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - vsebina odločitve pristojnega sodišča v drugi pravdni zadevi
Stališče, ki ga je stvarno in krajevno pristojno sodišče zavzelo v drugi, morda povezani zadevi, samo po sebi ne predstavlja utemeljenega razloga za odločitev o prenosu pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sojenja.
Davčni zavezanec, ki prodaja proizvode brez plačila prometnega davka po 7. členu ZPD, je dolžan preveriti, ali so izpolnjeni vsi pogoji za uveljavljanje davčne oprostitve in se ne more z uspehom sklicevati na nevednost.
Plačilo z asignacijsko pogodbo ni brezgotovinsko plačilo po 2. točki 1. odstavka 7. člena ZPD.
Po 66. členu ZPD se zahtevek za vračilo preveč plačanih zamudnih obresti vloži pri davčnem organu prve stopnje.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3, 89.ZDen člen 9.
denacionalizacija - državljanstvo - revizija - dovoljenost - denarna vrednost - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Pomembnost pravnega vprašanja je po določbah ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.
Toženec je za svoj izum pridobil patent pred sklenitvijo zakonske zveze s tožnico. Premoženjska korist, ki izvira iz patenta, to je med trajanjem zakonske zveze izplačana licenčnina, zato pomeni toženčevo posebno premoženje.
ZZK-1 člen 40, 40/1-5, 243, 243/2.ZPP člen 3, 3/3.
izbrisna tožba - pogoji za izbrisno tožbo - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe - zamudna sodba - razpolaganje strank z zahtevkom, ki nasprotuje prisilnim predpisom - prodaja kmetijskih zemljišč - pravni interes predkupnega upravičenca za izbrisno tožbo
Ker zamudna sodba v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ni bila razveljavljena ali spremenjena, ni izpolnjen prvi od dveh kumulativno določenih pogojev za izbrisno tožbo.
Tožnik na nepremičnini nima in ni imel nobene stvarnopravne pravice. Njegova pravica bi bila lahko kvečjemu obligacijska, ker je po Zakonu o kmetijskih zemljiščih predkupni upravičenec. To pa je pod določenimi pogoji lahko podlaga za razveljavitev pogodbe, nikoli pa za izbrisno tožbo.
Le sodišče, ki je izdalo zamudno sodbo tisto, ki bi lahko in bi moralo preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za razpolaganje prodajalcev z zahtevkom, torej za izdajo zamudne sodbe. Tako bi moralo, v primeru, da je bilo razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi, (v tem primeru zakonskimi pogoji za prenos lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih) izdajo zamudne sodbe zavrniti.
povrnitev škode, povzročene s prometno nesrečo - zavarovanje dokazov o prometni nesreči - vzročna zveza
Tožnik ni upošteval določb ZVCP niti takoj po nesreči, ko je poklical na pomoč le ženo, niti med ali po končanem zdravljenju, čeprav za to ni imel nobenega tehtnega razloga. S tem je preprečil možnost, da bi policija našla očividca nesreče (voznika, ki naj bi pravilno vozil nasproti), ali povzročitelja (ki naj bi vozil nasproti po tožnikovem voznem pasu), pa tudi presojo ustreznosti tožnikove vožnje in morebitno krivdo za to, da je s kolesom padel v obcestni jarek.
ZUP člen 6, 87, 91, 91/1.URS člen 120, 120/2, 153, 153/4.
vročanje pravni osebi
Pri vročanju dokumentov pravni osebi ne gre za osebno vročanje zakonitemu zastopniku v smislu določb 87. člena ZUP-UPB2, temveč gre za vročanje pooblaščencu za sprejem na sedežu pravne osebe.
ZPD člen 26, 26/1.ZPPDPIS člen 5, 5/1, 5/2, 7.ZIS člen 106. ZDS člen 9, 9/1-2, 10, 10/1.
prometni davek - davek od prometa storitev - posebni prometni davek od posebnih iger na srečo - igralnica - žetoni - vstopninski žetoni - vstopnina - pristojnost posebnega davčnega urada - dnevna evidenca - kdaj je storitev opravljena - poračunavanje davčne osnove
Vstopnina, na podlagi katere obiskovalci igralnice prejmejo vstopninske žetone, se upošteva pri ugotavljanju davčne osnove po ZPD in ZPPDPIS, saj je vsebina prejemka pomembnejša od njegovega poimenovanja. Stvarno pristojnost za uvedbo in vodenje postopka zoper toženo stranko je Posebnemu davčnemu uradu podelil ZDS. Ker je po ZIS tožeča stranka dolžna voditi dnevno evidenco vplačil in žetonov, se za potrebe prometnega davka po ZPD in ZPPDPIS šteje, da je storitev opravljena dnevno. Po ZPPDPIS ni dopustno poračunavati negativne in pozitivne davčne osnove pri različnih igrah na srečo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004566
ZKP člen 358, 372, 372/1-1.KZ člen 256, 256/3.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - ponarejanje listin - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - hramba listine z namenom uporabe - oprostilna sodba - pritožbeni razlogi
Spravljanje listin v obtok oziroma njihova hramba z namenom uporabe predstavljata dve različni izvršitveni obliki kaznivega dejanja ponarejanja listin po tretjem odstavku 256. člena KZ.
Pri uporabi listine gre za spravljanje listine v promet, v katerem pride do izraza njena pravna pomembnost zaradi dokaza nekega dejstva.
obnova postopka - dovolitev obnove postopka - stranka v postopku
Ob ugotovitvi, da obstoji razlog za obnovo postopka iz 9. točke 249. člena ZUP (1986), predlagatelju obnove ni mogoče odrekati pravnega interesa za obnovo postopka zaradi dejstva, da je bila odločba, izdana v postopku, na katerega se predlog za obnovo nanaša, že izvršena. Obnovitveni razlog iz 9. točke 249. člena deluje absolutno, torej je pravni interes vsebovan že v obnovitvenem razlogu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerje med uslužbenko pristojnega sodišča in stranko v postopku
Sorodstvena povezava med delavko na sodišču in dolžnikom ne bi vplivala na subjektivno nepristranskost sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva; toda upnica pravilno opozarja, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki mora izključiti dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča, ki predstavlja majhen kolektiv.
revizija - dovoljenost - navedba punktuma - vrednost spora - trditveno in dokazno breme
Če revident v reviziji ne izkaže pogoja za dovolitev revizije po 2. odstavku 83. člena ZUS-1, Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrže. Navedba vrednosti spora ne zadostuje za dovolitev revizije, če revident ne izkaže natančneje, kako je vrednost spora izračunal.
V obravnavani zadevi pravica stranke v izpodbijanem dokončnem aktu ni izražena v denarni vrednosti. Samo ugotovitev, da je vrednost nepremičnin znašala ob podržavljenju 33.710,58 DEM in revizijska trditev, da je vrednost dejansko bila večja in to nad 20.000 EUR še ne pomeni, da je pravica izražena v denarni vrednosti.
Sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka, ker ni izvedlo dokaza z izvedencem. Toženka izvedenca ni predlagala, sodišče pa dokazov ne izvaja po uradni dolžnosti.
Posledice pobotanja učinkujejo za nazaj, ko so se stekli pogoji za pobotanje. To je takrat, ko sta se terjatvi tožeče in tožene stranke srečali, kar praviloma pomeni dan zapadlosti kasnejše obveznosti.