MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0011457
ABGB paragraf 861, 870, 876.ZMZPP člen 19, 19/1.
razmerje z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - navezne okoliščine - pogodbeno razmerje - dogovor o izbiri prava - avstrijsko pravo - pogodba o leasingu - sklenitev pogodbe - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - odpoved pogodbe - povrnitev škode - pogodbena odškodninska odgovornost
Za primere pogodbenih obligacijskih razmerij z mednarodnim elementom se za pogodbo uporabi pravo, ki sta ga izbrali pogodbeni stranki, če zakon ali mednarodna pogodba ne določa drugače. Ker tožnik trditvam tožencev o dogovoru o izbiri avstrijskega prava ni ugovarjal, je že v teh neprerekanih trditvah podlaga za ugotovitev, da sta se stranki dogovorili, da se za obravnavano razmerje uporabi avstrijsko pravo.
Tudi v avstrijskem pravu je, enako kot v slovenskem pravnem redi, uzakonjeno določilo, da pogodba nastane s soglasno voljo strank; dokler pa traja dogovarjanje in ponudba ni sprejeta, pogodba ne nastane (§ 861 Das Allgemeine burgerliche Gesetzbuch).
dedovanje - nujni delež - vračanje daril - izročilna pogodba - pogodba o preužitku - vrednost prevzemnikovih obveznosti
Subjektivna vrednost prevzemnikovih obveznosti je lahko za preužitkarja večja kot njihova matematično izračunana vrednost. Odplačnosti aleatorne pogodbe zato ni mogoče ugotavljati s primerjavo vrednosti izročenega premoženja in vrednosti prevzemnikovih izpolnitev, pač pa z ugotavljanjem volje in namena pogodbenih strank. Ker po ugotovitvah sodišč F. Ž. ni podarila niti dela izročenega premoženja, so zahtevki tožnikov za uveljavljanje nujnega deleža z vračanjem izročenega premoženja neutemeljeni.
hramba zaseženega vozila - plačilo stroškov hrambe
Toženka vozila ni oddala v shranjevanje, shranjevanja ni naročila in tudi ni nikoli odklonila sprejema vozila. Zato je materialnopravno povsem pravilno stališče obeh sodišč o neutemeljenosti zahtevka za plačilo hrambe.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotja v izreku sodbe - policijska pooblastila - uporaba prisilnih sredstev - sorazmernost - pasivno in aktivno upiranje
Oškodovančevo ravnanje, ko se je kljub ukazu, naj roke postavi na avtomobil in razkreči noge, z dvignjenima rokama obrnil nazaj in obsojenca spraševal, čemu je to potrebno, je pravilno opredeljeno kot (le) pasivno upiranje, zaradi česar je bila uporaba prisilnih sredstev v obravnavanem primeru nesorazmerna.
ZMZ člen 51, 51/2, 59, 59/1-3.ZUS-1 člen 63, 63/1, 76.
azil - mednarodna zaščita - omejitev gibanja - prosti preudarek
Tudi po presoji vrhovnega sodišča je tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe dovolj in razumljivo pojasnila, zakaj je uporabila prav ta ukrep, in s tem zadostila pojasnilni dolžnosti za odločanje po prostem preudarku ob upoštevanju načela sorazmernosti. Prav tožnikove navedbe opravičujejo nujnost, da se tožniku omeji gibanje pod najstrožjimi pogoji. Tožnik je po lastnih navedbah ilegalno prehajal državne meje, najprej iz Nigerije v neznano morsko luko in nato od tam v Avstrijo v letu 2004, nato pa iz Avstrije v Slovenijo dne 21.10.2008, torej obstaja velika verjetnost, da bo še naprej poskušal ilegalno prečkati državne meje in je že to razlog za najstrožjo obliko omejitve gibanja. Dodaten razlog pa je to, da ni jasno, ali bo treba tožnika vrniti v Avstrijo, kjer je prvič na ozemlju EU zaprosil za azil, torej je nujna njegova prisotnost za izročitev. Na drugačno odločitev, tožnikovo zatrjevanje, da nima namena zapustiti Slovenije, ne more vplivati, saj njegovo dosedanje ravnanje, ilegalni odhod iz Avstrije, jemlje verjetnost njegovim navedbam.
razveljavitev dednega dogovora - dedovanje tujcev - obstoj vzajemnosti med Republiko Hrvaško in Zvezno Republiko Jugoslavijo glede dedovanja - ugotavljanje vsebine tujega prava
Vzajemnost je institucija, ki jo država uporabi in predpiše v svojih aktih ali izgovori z mednarodno pogodbo, ko želi zaščititi svoje nacionalne interese, tako da vzpostavi medsebojno odvisnost ravnanja. Način, na katerega sodišče ugotovi vsebino tujega prava, je v domeni sodišča. To, da lahko zahteva obvestilo o tujem pravu, je možnost in ne obveznost.
ZDDO člen 23, 23/1-3, 23/2, 23/4, 23/5, 30.ZJU člen 199.
razrešitev višjega upravnega delavca - razlogi za razrešitev - utemlejitev razlogov za razrešitev - komandir policijske postaje
Iz samega izreka navedene odločbe izhaja, da gre v obravnavani zadevi za razrešitev tožnika. V odločbi o razrešitvi višjega upravnega delavca morajo biti razlogi za razrešitev strokovno utemeljeni.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse
Glede na namen dopuščene revizije in na vlogo Vrhovnega sodišča, je v postopku za dopustitev revizije lahko relevanten le odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča o pravnem vprašanju, ki je bistveno za odločitev.
Ker revizijsko sodišče pravilnosti materialnopravnih izhodišč sodišča druge stopnje ne more presojati, pritožbeni razlog po 2. odstavku 30. člena ZDSS-1 pa je v pritožbi le naveden, ni pa obrazložen, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - neopravičen izostanek z dela - rok za odpoved - vročitev - učinkovanje odpovedi
Pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga sta pomembna dva trenutka. Po določbi petega odstavka 88. člena ZDR mora delodajalec odpoved podati najkasneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi za odpoved. Rok je prekluziven in njegova zamuda pomeni, da je odpoved nezakonita. Kdaj začne rok teči, je dejansko vprašanje, zaključi pa se s podajo odpovedi, ne pa z njeno vročitvijo delavcu. Po določbi 87. člena ZDR mora biti (pisna) odpoved vročena delavcu in dokler ni vročena, ne more imeti učinkov. Šele z vročitvijo začne teči tudi odpovedni rok in rok za sodno varstvo.
ZJU člen 128, 130, 130/4.URS člen 2, 3, 120, 153. Uredba o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti (2003) člen 5.
disciplinski postopek - zastaranje - urejanje s podzakonskim aktom - bolniška odsotnost delavca - uvedba in vodenje disciplinskega postopka
Uredba Vlade (o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti), sprejeta na podlagi četrtega odstavka 130. člena ZJU, posega v zakonsko materijo z določitvijo primerov, ko disciplinskega postopka ni mogoče uvesti in voditi.
Bolniška odsotnost delavca ne preprečuje uvedbe disciplinskega postopka.
Komisija za pritožbe je ugotovila, da "narava poškodbe (op.: zaradi katere je bil tožnik v bolniškem staležu) še zdaleč ni bila takšna, da se ne bi mogel udeležiti (op.: disciplinske) obravnave". Sodišče prve stopnje je tem ugotovitvam tožene stranke same pritrdilo in tudi utemeljilo zakaj, kar pomeni, da ima sodba tudi razloge o tem, da bolniški stalež tožnika ni bil ovira za vodenje disciplinskega postopka.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - bibliotekar - dodatek - izvolitev v naziv
Glede na to, da sta pravna podlaga kot tudi narava uveljavljanih terjatev v obravnavani zadevi in zadevi, na katero se sklicuje pritožba, različni, odločitev v smislu določbe 2. alineje 1. odstavka 32. člena ZDSS-1 ni mogoče medsebojno primerjati. Pravno vprašanje, ki je bilo v zadevah bistveno za odločitev, namreč ni bilo enako.
ZOR člen 376, 376/1. ZDSS člen 35.ZPIZ člen 289.ZPIZ-1 člen 276.
priznanje pravice iz zavarovanja - odškodninska odgovornost zavoda - premoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka
Tožeča stranka je resda uveljavljala odškodninsko odgovornost tožene stranke s sklicevanjem na zavlačevanje postopka pri priznanju pravic iz pokojninskega zavarovanja, vendar pa je znesek zahtevane odškodnine (in s tem tudi zatrjevano škodo) opredelila v višini zakonskih zamudnih obresti od posameznih mesečnih zneskov, ki jih ji je tožena stranka izplačala na podlagi odločbe o odmeri in izplačevanju denarnega nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo. Za presojo zastaranja je zato odločilno, kdaj se je tožeča stranka seznanila z vsemi tistimi okoliščinami glede zatrjevane škode (po njeni oceni je to škoda v višini zakonskih zamudnih obresti), na podlagi katerih je lahko postavila obravnavani tožbeni zahtevek tako po temelju, kot ga tudi določila po višini.
S sodbo je sodišče o pravici do denarnega nadomestila za čas čakanja na ustrezno zaposlitev odločilo le po temelju, toženi stranki pa naložilo izdajo odločbe o odmeri in izplačevanju tega nadomestila. Šele na podlagi te odločbe se je tožeča stranka sploh lahko seznanila in tudi opredelila škodo, do povrnitve katere naj bi bila upravičena in jo uveljavlja v tem sporu kot premoženjsko škodo v višini zakonskih zamudnih obresti od konkretnih mesečnih zneskov nadomestila.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - razlog nesposobnosti - pisna obdolžitev
Odpoved pogodbe o zaposlitvi ni sama po sebi nezakonita zato, ker se je tožnici najprej očitalo krivdno ravnanje (kršitev pogodbenih in drugih obveznosti), odpoved pa je bila podana iz razloga nesposobnosti.
Ugotovitev delodajalca, da delavcu za očitane kršitve ni mogoče očitati krivde, ne pomeni, da gre avtomatično za nesposobnost. Tudi nesposobnost - nepravočasno, nestrokovno in nekvalitetno opravljanja dela iz nekrivdnih razlogov - mora delodajalec dokazati.
stranski udeleženec - pravni interes - status stranke - enotno gradbeno dovoljenje
Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določb ZUN in ZGO, ko je uporabilo enake kriterije za presojo statusa stranskega udeleženca, kot veljajo po navedenih predpisih za ugotavljanje in izkazovanje investitorjeve lastninske pravice oziroma njegove pravice do gradnje na nekem zemljišču.
Dokazna ocena ne more biti predmet revizijske presoje. Določba 8. člena ZPP o načelu proste dokazne ocene vsebuje tudi metodološki napotek za dokazno oceno. Kršitev te postopkovne določbe je zato podana le, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična, ne pa tudi, če bi bila vsebinsko neprepričljiva. Ker dokazni oceni sodišča ni mogoče očitati, da ne bi upoštevala procesnih zahtev, ki jih izraža 8. člen ZPP, revizijski očitki pa pomenijo le izpodbijanje same vsebine dokazne ocene, je očitek revizije v smeri procesnih kršitev le navidezen: z njim se v bistvu graja na drugi stopnji sprejeto dokazno oceno.
denacionalizacija - vračanje premoženja kapitalskih družb - vzpostavitev lastninskega deleža na družbenem kapitalu pravne osebe - vrednost lastninskega deleža - čista aktiva podjetja - glavna obravnava
Pri vračanju premoženja se upošteva premoženje, ki ga je kapitalska družba imela ob podržavljenju. Po presoji vrhovnega sodišča je zato v obravnavani zadevi relevanten delež, ki so ga imeli upravičenci na podjetju, in vrednost čiste aktive podjetja.
imenovanje na položaj generalnega direktorja v ministrstvu – izpodbijanje predloga za imenovanje – upravni akt – zavrženje tožbe
Izpodbijani predlog Vladi RS za imenovanje na položaj nima narave upravnega akta iz 1. člena ZUS, saj ne vsebuje nobene vsebinske odločitve o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice. S predlogom ni poseženo v nobeno pravico oziroma pravno korist tožnice, ker biti predlagan v imenovanje na ta položaj ni pravica ali (neposredna na zakon oprta) pravna korist.