Za pravdni stranki ni sporno, da premoženje, ki je predmet tožničinega zahtevka, ni njuno edino skupno premoženje. Čim je temu tako, pa je tožnica v poziciji, ko mora dokazati, da je njen prispevek k celotnemu skupnemu premoženju, ki ga je ustvarila s tožencem, večji od ene polovice.
revizija - dovoljenost - trditveno in dokazno breme
Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
pripor po vložitvi obtožnice - ugovor zoper obtožnico - priporni razlog - ponovitvena nevarnost
Čeprav sodišče odloči o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice prej, kot o ugovoru zoper obtožnico (ta je v roku, v katerem mora senat odločiti o priporu, vložen le izjemoma), s tem ne prejudicira odločitve o utemeljenosti morebitnega poznejšega ugovora zoper obtožnico.
ZPP člen 1, 19, 19/1, 23, 23/1, 363, 363/1.ZUS-1 člen 4, 22, 22/1.
pristojnost - poseg v vodomerno mesto - vodovodni priključek - sodišče splošne pristojnosti - upravna stvar - oskrba z vodo
Spor glede prekinitve oskrbe z vodo je spor iz premoženjskih razmerij po 1. členu ZPP, o katerem odloča sodišče splošne pristojnosti in ne upravno sodišče.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - izločitev sodnika - odločanje o izločitvi - nedovoljen dokaz - izločitev dokaza - seznanitev z nedovoljenimi dokazi - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Samo dejstvo, da je predsednik sodišča, ki je odločal o izločitvi sodnika, pred tem v tej zadevi opravljal preiskavo, ne zahteva njegove izločitve, ker ne gre za odločitev o glavni stvari.
Kaznivo dejanje davčne zatajitve, ko gre za odmero davka na podlagi odločbe davčnega organa, ni dokončano že z vložitvijo davčne prijave, ampak šele, ko davčni organ izda odmerno odločbo na podlagi prijavljenih lažnih podatkov, saj se šele v takem primeru storilec davčnim obveznostim izogne.
ZPP člen 190, 339/2-14.OZ člen 21, 22, 25, 25/2, 26, 26/1, 28, 28/1, 440.ZKZ člen 19, 23, 24. ZVKD člen 6, 63.
prodaja kmetijskih zemljišč - sprejem ponudbe - dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) - zavezovalni pravni posel - prodaja tuje stvari
Tožena stranka ne more kot razloga za odklonitev sklenitve zavezovalnega pravnega posla navajati okoliščin, ki nakazujejo težave, povezane z izpolnitvijo obveznosti, še posebej, če je njihov nastanek posledica njenega lastnega ravnanja.
pravice obrambe - dokazni postopek - utemeljitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
S tem, ko obramba poda soglasje za branje zapisnika o izpovedbi priče, se vnaprej ne odreče morebitnemu predlogu, da jo sodišče neposredno zasliši, vendar mora v takem primeru obrazložiti, katero dejstvo želi razjasniti in izkazati materialnopravno relevantnost in verjetnost, da bo s takim načinom izvedbe dokaza dokazala zatrjevano dejstvo.
VoIP storitve (prenos glasu preko internetnega protokola) je šteti med tržne telekomunikacijske storitve, za opravljanje katerih je treba pridobiti dovoljenje, in ne med javne telekomunikacijske storitve.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - branje izvedenskega mnenja na glavni obravnavi - soglasje strank - načelo neposrednosti - pravice obrambe - kršitev pravice
Soglasje strank, da se zapisnik o prejšnjem zaslišanju priče (ali izvedenca) lahko prebere, je podano le z izrecno izjavo stranke, da se z branjem strinja, takšna izjava pa mora biti vpisana v zapisnik o glavni obravnavi.
S procesnega vidika je nedopustno, da stranka v postopku svoje pravice ne izkoristi, ko to možnost ima, nato pa sodbo sodišča izpodbija z argumentacijo, da ji je bila kršena pravica do obrambe.
ZUP člen 263, 263/4, 324. ZUP (1986) člen 252, 252/3.
davki - obnova postopka - rok za uvedbo obnove postopka
Po četrtem odstavku 263. člena ZUP se obnova ne more več predlagati in tudi ne začeti po uradni dolžnosti po preteku petih let od vročitve odločbe stranki. Glede na prehodno določbo 324. člena ZUP se je sicer v obravnavani zadevi uporabljal ZUP(1986), ki pa je v tretjem odstavku 252. člena vseboval smiselno popolnoma enako določbo. Navedeni rok pa se v obeh določbah nanaša izključno na začetek uvedbe postopka za obnovo, ne pa tudi, da mora pristojni organ v tem roku izdati odločbo v obnovljenem postopku.
Ker je sodišče ugotovilo, da je tožnik izpodbijal sklep upravnega organa prve stopnje, ki je bil nadomeščen z drugim sklepom, je ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo.
Med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, se sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti le zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora, ne pa zoper odločbo o varščini.
ZPP člen 370/3, 378, 380/1.ZOR člen 177/2, 200, 203.
objektivna odgovornost - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - krivdna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - delo na gradbišču kot nevarna dejavnost - varstvo pri delu - ravnanje oškodovanca - oprostitev odgovornosti - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
En sam delavec razopažanja ne more opraviti na način, kot ga je opisal izvedenec gradbene stroke v svojem izvedeniškem mnenju in se zato tožnikov nepravilen način razopaževanja ne izkaže kot odločilen vzrok za nastanek nesreče. Tožnikovo ravnanje je sicer predstavljalo neposreden vzrok za nesrečo, vendar pa je razporeditev le tožnika na to delo predstavljalo pogoj, da je do nesreče sploh lahko prišlo.
neupravičena pridobitev - izključna uporaba solastnih nepremičnin - uporabnina - pravnomočna sodba o podlagi terjatve
Zaradi spremembe tožbe v drugem sojenju iz ugotovitvene v dajatveno je prišlo do situacije, ki je v odločilnih bistvenih značilnostih enaka situaciji kot pri izdaji vmesne sodbe. Pravnomočnost ugotovitvene sodbe o obstoju dolga (o podlagi - vmesna sodba) pomeni, da o že razsojeni stvari ni mogoče ponovno odločati. Zato v postopku, ki teče po pravnomočnosti take sodbe, ni več mogoče obravnavati ugovorov, ki izpodbijajo samo podlago tožbenega zahtevka.
Ob dejanski ugotovitvi, da je določena korist od uporabe solastne nepremičnine obstajala, je hipotetična korist samo metoda izračuna, kakšno korist bi ob dovolj skrbnem ravnanju imel ali jo je imel okoriščenec.
dovoljenost revizije - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - razveljavitev posojilne pogodbe - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - razlogi za revizijo - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nova dejstva in dokazi v reviziji
Tožnici sta navadni sospornici, saj je glede na naravo pravnega razmerja zanju mogoče izdati različno sodbo. Ker vrednosti spornega predmeta 15.409,31 EUR nista diferencirali in ni mogoče ugotoviti, kolikšna je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, ki se nanaša na L.A., je revizija v tem delu nedovoljena.
Po določbi 372. člena ZPP smejo stranke v revizijskem postopku navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, če se nanašajo na bistvene kršitve določb postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija. Teh kršitev tožnica ne uveljavlja, zatrjevana nova dejstva pa se nanašajo na dejansko stanje kot podlago za odločanje, kar ni predmet revizijske obravnave (tretji odstavek 370. člena ZPP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004533
ZKP člen 506, 506/4.KZ člen 50, 54.
pogojna obsodba - postopek za preklic pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - več naloženih obveznosti - izrek enotne kazni
Sodišče prve stopnje, ki je obsojenki preklicalo pogojno obsodbo in ji izreklo enotno določeno kazen že zaradi neizpolnitve ene od s pogojno obsodbo naloženih obveznosti, je ravnalo zakonito, in pri tem tudi ni bilo dolžno čakati na iztek določenega roka za izpolnitev druge obveznosti.
ZUS člen 25, 25/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu člen 3, 3/2.ZDDV-1 člen 3, 3/1-3.
stroški upravnega spora - vključenost DDV-ja v pavšalne stroške
Pavšalni znesek (določen v 2. odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu) predstavlja znesek povrnjenih stroškov in ne vključuje DDV na odvetniške stroške.
ZOR člen 154, 154/2, 174, 174/2, 177, 177/2, 177/3, 200, 203, 414, 414/1.OZ člen 1060.
objektivna odgovornost - poškodba v prometu - deljena odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - nova škoda
Tožba proti zavarovalnici za plačilo odškodnine za škodo, nastalo zaradi poškodbe gležnja, ne bi preprečevala tožniku, da uveljavlja odškodnino za to škodo še proti dejanskemu povzročitelju škode v tej zadevi. Slednji odgovarja tožniku solidarno z zavarovalnico, zato lahko tožnik zahteva izpolnitev odškodninske odgovornosti od tistega dolžnika, ki hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Za odločitev v tej zadevi je bistveno le, da tožniku odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi poškodbe gležnja še ni bila plačana.
Ugotovitev, ali je štipendist izpolnil pogoje za nadaljnje štipendiranje, je pogodbena obveznost štipendista, ki ne predstavlja odločitve v upravni stvari.