azil - omejitev gibanja - neugotovljena istovetnost - sum zavajanja in zlorabe postopka - sum lažne predstavitve razlogov splošna neverodostojnost - status prosilca za azil - kršitev ustavnih pravic - ustna odločba - napotitev na pravdo
Splošen namen ukrepa omejitve gibanja je preventivne narave, da se prepreči nastop določenih neželenih posledic, in to npr. konkretno v 3. in 4. alinei prvega odstavka 51. člena ZMZ (zaradi razlogov ogrožanja življenja drugih ali premoženja ali preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni) oziroma druge nedoločene nezaželene posledice posredno izhajajo iz same ugotovitve določenih dejanskih stanj iz 1. in 2. alinee (neugotovljena istovetnost in sum zavajanja in zlorabe postopka). Za osebo, za katero se ne ve, kdo pravzaprav je, ali pa je podan sum, da zavaja in zlorablja postopek, še zlasti pa, če sta podana oba navedena pogoja, načeloma že iz narave teh dejstev in iz izrecne določenosti teh dejstev, kot podlage za izrek navedenega ukrepa, izhaja splošni preventivni namen tega ukrepa, to je, da se preprečijo morebitna sicer v naprej nedoločljiva ravnanja in neželene posledice, ki niso v javnem interesu.
Ker je sodno varstvo zaradi neizdaje ali prepozne izdaje pisnega sklepa o omejitvi gibanja zagotovljeno v "rednem" upravnem sporu (zoper izdani akt - 2. člen oziroma zaradi molka organa - tretji odstavek 5. člena ZUS-1), v isti zadevi ni dopustno uveljavljati tudi upravnega spora zaradi kršitve ustavne pravice, saj je tak spor dopusten le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (prvi odstavek 4. člena ZUS-1).
omejitev gibanja - mednarodna zaščita - prosilec predhodno že zaprosil za azil v Nemčiji
Sodišče prve stopnje se v izpodbijani sodbi utemeljeno sklicuje na določbo 3. alinee 1. odstavka 59. člena ZMZ, ki določa, da lahko pristojni organ prosilca do predaje pristojni državi (v tem primeru Nemčiji) nastani v skladu z 2., 3. in 4. odstavkom 51. člena ZMZ z dnem, ko je bil pridobljen rezultat o obstoju prstnih odtisov iz baze Eurodac na podlagi Uredbe 2000/2725/ES. Da je v tem primeru iz baze Eurodac prišel rezultat, da je tožnik že prej zaprosil za azil v Nemčiji ni sporno.
pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – zavrženje revizije – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – umik carinske deklaracije – umik po uradni dolžnosti
Vprašanje, ki ga tožeča stranka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje, saj ga je glede na dikcijo ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve, ki pa je v obravnavanem primeru vprašanje, ali je carinski organ pravilno in zakonito štel carinsko deklaracijo za umaknjeno.
mednarodna zaščita - odločanje v pospešenem postopku – navedbe prosilca ne zadoščajo kriteriju preganjanja po ZMZ – zavrnitev prošnje
Že navedbe prosilcev za mednarodno zaščito so lahko podlaga za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku, če dejanja, ki jih navajajo, ne dosegajo kriterijev preganjanja, kot jih določajo 2., 24. in 26. člen Zakona o mednarodni zaščiti.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja - vrnitev nepremičnin v naravi
Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da gre po podatkih upravnih spisov pri nepremičnini Ž. za bistveno povečanje vrednosti nepremičnine (za 85,90%) zaradi investicijskih del, vendar se zaradi navedenega niso bistveno spremenili namembnost, površina in izgled stavbe, tako da gre še vedno za isto stavbo kot ob podržavljenju. Zato ima sodišče prve stopnje prav, da ima v takšnem primeru, ko gre za povečano vrednost, upravičenec na podlagi 25. člena ZDen pravico izbire, ali zahteva vračilo v naravi ter plača odškodnino za razliko v vrednosti, ali pa zahteva odškodnino. Vendar pa gre ta opcija upravičencu, ne pa zavezancu - tožeči stranki.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - računanje rokov - sodne počitnice
Pri računanju trimesečnega roka, med katerim so bile sodne počitnice, je mogoče oziroma treba zanemariti število dni sodnih počitnic in šteti, da se rok v tem primeru izteče v naslednjem mesecu, kot bi se, če ne bi bilo vmes sodnih počitnic.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - odvzem poslovne sposobnosti
V obravnavanem primeru je odločilnega pomena okoliščina, da je bil postopek za odvzem poslovne sposobnosti udeležencu uveden po uradni dolžnosti in da ga je sprožilo okrajno sodišče, pred katerim teče večina tistih postopkov, v katerih je imenovani udeležen. Če bo o utemeljenosti odvzema njegove poslovne sposobnosti odločalo isto sodišče, bi to lahko zlasti pri udeležencu kot stranki tega postopka vzbudilo vtis pristranskosti, hkrati pa bi moglo negativno vplivati tudi na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivni nepristranskosti odločanja v postopku pred sodiščem, ki je po uradni dolžnosti tudi uvedlo oziroma sprožilo postopek.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.ZS člen 101, 101/1, 101/1-3. ZPPSL člen 141, 142, 144.ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - spor med dvema upnikoma
Ne glede na dejstvo, da v tem sporu zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve formalno ne gre za spor med delavcem in delodajalcem, temveč za spor med dvema stečajnima upnikoma, sama vsebina določb ZPPSL (po katerih je upnik, čigar terjatev je prerekana, napoten na postopek za ugotovitev prerekanja terjatve) pove, da je bistvo spora drugje. V postopku se bo moral ugotoviti obstoj uveljavljenih terjatev, ki obstajajo v razmerju med delavcem in delodajalcem. To pomeni, da gre formalno za posreden, vsebinsko pa za neposreden individualni delovni spor.
originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice z vlaganji v nepremičnino
Vrednost vlaganj in povečanje površine stanovanja, kakršno zatrjujeta tožnika, sama po sebi ne pomenita spremembe identitete nepremičnine in s tem nastanek nove stvari v smislu določb ZTLR o pridobiti lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu.
ZDSS-1 člen 7, 7/5, 7/5-b.ZUJIK člen 24, 83, 85. Uredba o samozaposlenih v kulturi člen 9, 11.ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje – samozaposleni v kulturi
Iz določb ZUJIK in Uredbe o samozaposlenih v kulturi izhaja, da je pravica do plačila prispevkov za socialno zavarovanje opredeljena kot pravica do socialnega prejemka. Za priznanje te pravice je odločilen premoženjski cenzus. Namen plačila prispevkov je reševanje socialne varnosti upravičenca zaradi njegovega slabšega dohodkovnega položaja (ki mu obenem ne omogoča normalnih pogojev za delo).
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - glavna in postranske terjatve - zamudne obresti - tolarska protivrednost glavnice - zavrženje revizije
Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, od katere je odvisna pravica do revizije, se ravna po višini glavnice. Ta pa glede na formulacijo tožbenega zahtevka in izrek zavrnilne pravnomočne sodbe v obravnavanem primeru znaša "tolarsko protivrednost 6.000 USD po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 1.11.1994" - gre torej za po višini opredeljeno tolarsko in ne morda devizno oziroma valutno terjatev.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodninski zahtevek - poškodba na gradbišču
Ker gre za odškodninski zahtevek zoper osebe, s katerimi tožnik ni bil v enem od razmerij, navedenih v 5. členu ZDSS-1, gre za premoženjsko pravni spor in stvarno pristojnost sodišča splošne pristojnosti.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - hišna preiskava - nedovoljeni dokazi - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum - informator policije
Ko sodišče ugotavlja obstoj utemeljenih razlogov za sum (kot pogoja za odreditev hišne preiskave) na podlagi informatorjeve izjave, ocenjuje njeno dokazno vrednost z dveh vidikov, zato mora policija sodišču posredovati spoznavne vire, ki zadevajo 1. okoliščine, ki so policiste prepričale, da je informator zanesljiv in njegova informacija resnična (subjektivna zanesljivost informatorja), ter 2. okoliščine, ki kažejo, kako je informator prišel do posredovanih podatkov (objektivna resničnost obvestila).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004595
ZKP člen 392, 394.KZ člen 41.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine
S tem, ko je državni tožilec v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo izpostavil obteževalne okoliščine, ki jih sodišče prve stopnje pri izbiri in odmeri kazenske sankcije ni presojalo, je izpodbijal tudi presojo sodišča glede pomembnosti olajševalnih okoliščin.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje med stranko v postopku izvršbe in uslužbenko pristojnega sodišča
Dejstvo, da je pri Okrajnem sodišču v A. zaposlena kot vpisničarka hčerka dolžnice v izvršilnem postopku, ne utemeljuje razumnega upnikovega dvoma v nepristranskost sojenja pri tem sodišču.
denacionalizacija - status zemljišča ob podržavljenju - odškodnina - stavbno zemljišče - kmetijsko zemljišče - dokazni standard
Po prepričanju revizijskega sodišča, smernic (programskih elementov) ni mogoče razumeti v smislu, da le-te predstavljajo "načrt stanovanjske in komunalne gradnje", temveč kot zametke, ki z določeno mero verjetnosti do takšnega načrta lahko pripeljejo (ni pa nujno).
ZJU člen 101.ZObr člen 64.ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.ZPP člen 25.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - slovenska vojska - izobraževanje - častniška šola
Spor v Slovenski vojski zaposlenega delavca, ki izvira iz postopka, vodenega po Programu selekcije za sprejem kandidatk in kandidatov v šolo za častnike, se šteje za individualni delovni spor.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zahtevek z različno dejansko in pravno podlago - regresni zahtevek - subrogacija - zavrženje revizije
Ker imajo s tožbo v tej pravdi uveljavljani denarni zahtevki tožnice, ki jim je bilo s pravnomočno sodbo ugodeno, različno dejansko in pravno podlago, teh zneskov ob ugotavljanju vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe spričo določbe drugega odstavka 41. člena ZPP ni mogoče seštevati; posamično pa nobeden od teh zneskov ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije.