KZ člen 39, 39/1, 325, 325/1, 39, 39/1, 325, 325/1.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - prepoved vožnje motornega vozila
Obdolženec je sicer povzročil prometno nesrečo zaradi kršitve drugega odst. 21. čl. ZVCP (ni vozil po desnem smernem vozišču glede na dovoljeno smer vožnje), vendar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je pri tem vozil tudi pod vplivom alkohola, kar je bilo kot obteževalna okoliščina navedeno v izreku sodbe. Ker je bil pred tem že dvakrat kaznovan pri sodniku za prekrške zaradi vožnje pod vplivom alkohola, v prometni nesreči pa sta dve osebi utrpeli posebno hudi telesni poškodbi, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi državne tožilke ter izrečeno stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije zvišalo s šestih mesecev na eno leto.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi
Glede na to, da je bil izvršilni naslov-sodba izdana v letu 1995, zatrjevana plačila pa so bila izvršena v letih 1992 in 1993, dolžnik ni dokazal, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov (8. tč 50. člena ZIP), niti ni izkazal nobenega drugega ugovornega razloga iz 50. člena ZIP.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je navedel dejstvo, ki bi lahko imelo za posledico zavrnitev zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, vendar pa sodišču ni predložil dokazov, s katerimi bi zatrjevano dejstvo dokazoval. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.
ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ker je dolžničin ugovor obrazložen, postopanje sodišča prve stopnje, ki je po prejemu upravičenega odgovora na ugovor spis poslalo v reševanje višjemu sodišču, ker je ugovor štelo kot neutemeljen, ni v skladu z 2. odst. 62. člena ZIZ. V primeru, ko dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazloženo ugovarja in sklep izpodbija v celoti ali v delu, v katerem mu je bilo naloženo naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o stroških v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
pritožba zoper sodbo - rok - zavrženje - prepozna pritožba
Pritožbo zoper sodbo, vloženo en mesec po izteku 15 dnevnega pritožbenega roka, sodišče druge stopnje zavrže kot prepozno, če tega ni storilo sodišče prve stopnje.
Po določbi 267. čl. je res mogoče izdati začasne odredbe tudi pred uvedbo sodnega postopka. Toda takrat, kadar se zahteva izdaja začasne odredbe med pravdo, mora biti ta v zvezi s tožbenim zahtevkom.
Ker je tožeča stranka dokazala priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini, tožena stranka ni uspela dokazati dobro vero o pridobitvi sporne nepremičnine z vpisom v zemljiško knjigo, je pravilno ugodeno tožbenemu zahtevku tožeče stranke.
S predpogodbo se prevzema obveznost, da bo kasneje sklenjena glavna pogodba (1. odst. 45. čl. ZOR). Iz doočil kupoprodajne pogodbe št.
894 z dne 9.11.1994 (priloga A8) ter "zapisnika o razgovoru, vezanih na Črnuče" (priloga B14) kot delu pogodbe z dne 9.11.1994 pa taka obveznost pogodbenih strank ne izhaja. Dogovor o sklenitvi glavne pogodbe je bistvena sestavina predpogodbe, zato bi tak dogovor moral biti zapisan. Po 1. odst. 71. čl. ZOR velja namreč v primeru, če je pogodba sklenjena v posebi (pismeni) obliki, le tisto, kar je v tej obliki izraženo.
V citiranem določilu pogodbe pogodbeni stranki prvenstveno ugotavljata, da je namen tožeče stranke kot prodajalca, objekt pridobiti v last na javni licitaciji, v kolikor pa nakup na licitaciji ne bi bil uspešen, pa štejeta, da pogodba ni bila niti sklenjena. Glede na dogovorjeno usodo pogodbe za primer, če tožeča stranka na dražbi ne bi uspela, in torej ne bi postala lastnik nepremičnin, ki so predmet pogodbe, sta tako stranki sklenili kupoprodajno pogodbo z odložnim pogojem (2. odst. 74. čl. ZOR).
Veljavnost pogodbe sta torej pogodbeni stranki vezali prav na pridobljeno lastninsko pravico tožeče stranke na javni dražbi.
Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju ni mogoče pritrditi prvostopnemu sodišču, da neudeležba tožeče stranke kot kupca na javni dražbi dne 15.11.1994 predstavlja le tožničino neizpolnitev neznatnega dela pogodbene obveznosti, saj je bila prav od uspeha tožeče strakne na dražbi in pridobitve lastništva na nepremičninah odvisna veljavnost pogodbe.
Sodba ni obrazložena na način, kot je predpisan v sedmem odstavku 364. člena ZKP, po katerem mora namreč sodišče tudi določno in popolno navesti razloge, ki so bili za sodišče odločilni pri reševanju pravnih vprašanj.
Za vsak odmik od načrta oziroma pogodbenih del, mora imeti izvajalec pisno soglasje naročnika. To da je naročnik hišo, v kateri je bil zgrajen dodatni kletni prostor prevzel, pa ne pomeni, da je dal soglasje za izgradnjo tega dodatnega prostora.
vročanje pooblaščencu - tek roka za vložitev pravnega sredstva
Če v pravdi stranko zastopa pooblaščenec, ki ima deponirano generalno pooblastilo na sodišču, začne rok za vložitev pritožbe teči od dneva vročitve sklepa pooblaščencu in ne od dneva vročitve sklepa stranki.
sklic skupščine - nedoločnost predlogov v objavi sklica skupščine - obvezna navzočnost upnika ob rubežu
Ker so vsi delničarji tožene stranke prejeli gradivo za skupščino, ni moč sklepati, da je bila zaradi očitane kršitve dolžnosti ob objavi sklica skupščine (predlogi sklepov, objavljeni ob sklicu v uradnem listu, naj bi bili oblikovani splošno in premalo jasno), kakorkoli onemogočena priprava delničarjev na skupščino in s tem njihovo učinkovito uresničevanje upravljalskih upravičenj.
Sodišče na ničnost sklepov skupščine delniške družbe ne pazi po uradni dolžnosti, temveč se o tem odloča v okviru trditvenega gradiva ničnostne tožbe iz 362. čl. ZGD.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - izvajanje dokazov
Sodišče mora izvesti tiste predlagane dokaze, ki so pomembni za ugotavljanje odločilnih dejstev, druge upravičeno zavrne. Za ugotavljanje pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja so odločilna dejstva dobroverna posest, čas in veljavni pravni naslov, če se zatrjuje.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor
V izvršilnem postopku je sodišče vezano na izvršilni naslov, dolžnik pa se v postopku ne more sklicevati na dejstva, ki se nanašajo na obstoj terjatve, niso pa nastala po nastanku notarskega zapisa. Prav tako ni ovira za izvršbo, da si je dolžnik pripravljen urediti drugo posojilo, da bi sam prostovoljno izpolnil obveznost. Upnica ima pravico vztrajati pri prisilni izvršitvi notarskega zapisa vse do popolnega poplačila zapadle terjatve.
ZIZ člen 38, 38/5, 38/6, 55, 55/1, 38, 38/5, 38/6, 55, 55/1. ZPP člen 154, 154/2, 154, 154/2.
ugovor zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - izvršilni stroški
Dejstvo, da je dolžnica plačala glavnico pred vložitvijo predloga za izvršbo, ni ugovorni razlog, ki bi preprečeval izterjavo zakonitih zamudnih obresti po izvršilnem naslovu in stroškov izvršilnega postopka. Pri odločanju o povrnitvi neutemeljenih izvršilnih stroškov je treba vedno upoštevati zahtevo dolžnika in sam izid ugovornega postopka, saj je od tega odvisno, ali je upnik upravičen do povrnitve potrebnih stroškov, ki jih je imel v zvezi z odgovorom na ugovor.
ZKP člen 366, 366/1, 402, 402/3, 366, 366/1, 402, 402/3.
rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba
Ker je obtoženec kljub pravilnemu pravnemu pouku v izpodbijani sodbi zamudil 15-dnevni pritožbeni rok, saj je pritožbo zoper sodbo vložil šele 7 dni po preteku roka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegovo pritožbo zavrglo kot prepozno. Pritožbeno sodišče je zato obtoženčevo pritožbo zoper sklep o zavrženju zavrnilo kot neutemeljeno.