ZPP (1977) člen 168, 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365/2, 465, 168, 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365/2, 465. ZFDO člen 3, 14, 14/3, 3, 14, 14/3. ZLS člen 100b, 100b. ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2.
prenehanje delovnega razmerja tajnika občine - pristojnost za odločitev o prenehanju delovnega razmerja - občinski svet
O prenehanju delovnega razmerja tajniku občine lahko odloči organ, ki ga je imenoval (3. člen ZFDO - Zakon o funkcionarjih v državni upravi, Uradni list RS, št. 30/90 - 18/94) - to je občinski svet, in ne župan občine.
trditveno in dokazno breme - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če sodišče prve stopnje sodbo obrazloži s tem, da tožena stranka ni navedla konkretnih dejstev in predložila dokazov zanje, taka ugotovitev pa ni pravilna, je treba sodbo razveljaviti zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Če sta se stranki družbene pogodbe dogovorili, da odkupita določeno premoženje in postaneta z nakupom tega premoženja solastnika do določenih deležev, je taka pogodba pravni naslov za pridobitev lastninske pravice.
dokazi in izvajanje dokazov - listina - sprememba sodbe
Pritožbeno sodišče spremeni sodbo sodišča prve stopnje, če ugotovi, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listino, njegova odločba pa se opira samo na te dokaze.
pridobivanje lastnih delnic - rubež delnic dolžnika in prenos delnic na upnika namesto plačila
Če bi prenos delnic dolžnice, ki jih ima le-ta pri upniku kot gospodarski družbi, pripeljal do tega, da bi s tem upnik pridobil lastne delnice izven primerov iz 1. odst. 240. člena ZGD, takšne izvršbe sodišče ne sme dovoliti.
ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6. ZIZ člen 24, 25, 24, 25.
izvršba proti družbeniku - odgovornost družbenika družbe z omejeno odgovornostjo za obveznosti družbe - prehod obveznosti
Določbe 25. člena ZIZ ni mogoče analogno uporabiti tudi zoper družbenika družbe z omejeno odgovornostjo, češ da osebno odgovarja za dolgove družbe na podlagi 6.odstavka 580. člena ZGD. Uporaba slednje določbe je namreč odvisna od dejanskega vprašanja, le tega pa ni moč ugotavljati v izvršilnem postopku. Ker torej obveznost družbe ni prešla na družbenika, izvršbe ni mogoče predlagati zoper družbenika na podlagi 24.člena ZIZ.
Če je zahtevek iz nasprotne tožbe nasproti zahtevku iz tožbe postavljen v razmerju t.i. eventualne kumulacije (tretji odst. 182. člena ZPP) in če o zahtevku iz tožbe še ni bilo odločeno, pomeni, da je zahtevek iz nasprotne tožbe postavljen pod pogojem, ki še ni nastopil. Ker zahtevek iz nasprotne tožbe v tem stadiju postopka nima svoje samostojne procesnopravne eksistence, odločanje o njem ni možno. Če pa ni pogojev za meritorno odločanje o takem zahtevku (iz nasprotne tožbe), je preuranjeno tudi odločanje o stvari pristojnosti za odločanje o takem zahtevku.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339, 339/2, 339/2-11.
ugovor zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb izvršilnega postopka
Iz pooblastila z dne 1.3.1999 izhaja, da je upnik za opravljanje pravdnih dejanj za izterjavo preživninskih obveznosti dolžnice po doseženi polnoletnosti pooblastil svojega očeta. Tudi v odgovoru na ugovor upnik izrecno odobrava vsa procesna dejanja očeta, opravljena v tem postopku, torej tudi pooblastitev odvetnice za vložitev predloga za izvršbo (81. člen ZPP), kar dokazuje, da je predlog za izvršbo vložila pooblaščena oseba. Zato ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz 11. tč. drugega odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
sklic skupščine - nedoločnost predlogov v objavi sklica skupščine - obvezna navzočnost upnika ob rubežu
Ker so vsi delničarji tožene stranke prejeli gradivo za skupščino, ni moč sklepati, da je bila zaradi očitane kršitve dolžnosti ob objavi sklica skupščine (predlogi sklepov, objavljeni ob sklicu v uradnem listu, naj bi bili oblikovani splošno in premalo jasno), kakorkoli onemogočena priprava delničarjev na skupščino in s tem njihovo učinkovito uresničevanje upravljalskih upravičenj.
Sodišče na ničnost sklepov skupščine delniške družbe ne pazi po uradni dolžnosti, temveč se o tem odloča v okviru trditvenega gradiva ničnostne tožbe iz 362. čl. ZGD.
ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 108, 108/4, 108, 108/4.
predlog za izvršbo - vsebina predloga za izvršbo - naslov dolžnika - nepopoln predlog za izvršbo
Ker upnik v roku ni dopolnil predloga za izvršbo z navedbo pravilnega dolžnikovega naslova, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je predlog zavrglo.
ugovor zoper sklep o izvršbi - vsebina sklepa o izvršbi - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - obrazložitev sklepa o izvršbi
Sklep o izvršbi vsebuje ob drugih obveznih sestavinah tako navedbo upnika kot terjatve, za katero je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Le-ta je primeren za izvršbo, če so v njem prav tako navedeni upnik in dolžnik, predmet in čas izpolnitve. Sklepa o izvršbi ni potrebno obrazložiti v delu, v katerem sodišče ugodi predlogu za izvršbo.
odlog izvršbe - pogoj - pritožba - vsebina pritožbe - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Dolžnik mora v predlogu za odlog izvršbe izkazati hkrati, da bo z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo in enega od primerov iz 1. do 8. tč. prvega odst. 71. čl. ZIZ. Ker dolžnica v predlogu niti ni zatrdila, da bi ji z opravo izvršbe nastala znatnejša škoda, v pritožbi pa je to zatrdila, vendar pa ni izkazala, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku na prvi stopnji, je sodišče prve stopnje pravilno njen predlog zavrnilo.
sklep o izvršbi - vročitev sklepa o izvršbi dolžniku - nepravilna vročitev - bistvena kršitev določb postopka
Vročitev sklepa o izvršbi dolžniku ni bila opravljena pravilno, saj vročevalec dolžniku ni pustil pismenega obvestila o ponovni osebni vročitvi, pač pa je bila sodna pošiljka takoj vročena izvenzakonski partnerki dolžnika. Zaradi te kršitve dolžniku ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja njegovega ugovora, to pa pomeni bistveno kršitev določb izvršilnega postopka.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru
Upnik ni navedel razlogov zaradi katerih nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, svoje trditve, ki jih je podal v odgovoru na ugovor pa bo lahko uveljavljal in dokazoval v nadaljevanju postopka pred pristojnim sodiščem.