Sodišče je z začasno odredbo z dne 30. 4. 1998 prepovedalo toženki, da do pravnomočne rešitve spora obremeni in odtuji sporno nepremičnino. Toženkin ugovor zoper ta sklep je zavrnilo. Svojo odločitev je obrazložilo, da obstoje razlogi po čl. 270 Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) za izdajo začasne odredbe, predvsem pa, da je tožeča stranka izkazala za verjetno nevarnost, da bi z razpolaganjem s citirano nepremičnino bila uveljavitev njene terjatve precej otežena, če že ne onemogočena. Po določilih Zakona o obligacijskih razmerjih,ki obravnavajo izpodbijanje pravnih dejanj (čl. 280 in nadaljnji ZOR) je pravno dejanje dolžnikovega dolžnika v korist tretje osebe, dolžnikove soproge, možno izpodbijati. Zato se toženka začasni odredbi, ki je predmet tega pritožbenega postopka, ne more uspešno upirati iz razloga, da v sporu ni pasivno legitimirana. Njena pritožba zato ni utemeljena.
S pravnim dejanjem pogodbe o prevzemu izpolnitve, po kateri je z izpolnitvijo ugasnila obveznost prevzemnika izpolnitve do stečajnega dolžnika, upnik stečajnega dolžnika pa je bil v celoti poplačan, je bila stečajna masa zmanjšana, saj je bila upnikova terjatev plačana iz sredstev stečajnega dolžnika, upnik stečajnega dolžnika pa je bil privilegiran.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 339, 339/2, 339/2-12. ZIZ člen 43, 43/2, 43, 43/2.
umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršbe
Ker je upnik že po pravnomočnosti sklepa o izvršbi predlagal ustavitev izvršilnega postopka, je dejansko umaknil predlog za izvršbo le v tistem delu, s katerim je bila dovoljena izvršba (prim.
2. odst. 43. člena ZIZ). Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage tudi za razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bilo dolžniku naloženo, da poravna terjatev. Ta del predstavlja izvršilni naslov, nanj pa je sodišče vezano ( 1. odst. 320. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S tem, da je (poleg tega, da je ustavilo izvršilni postopek - kar je pravilno), tudi razveljavilo pravnomočen sklep o izvršbi, ja sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb izvršilnega postopka iz 12. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
dokazi in izvajanje dokazov - listina - sprememba sodbe
Pritožbeno sodišče spremeni sodbo sodišča prve stopnje, če ugotovi, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listino, njegova odločba pa se opira samo na te dokaze.
pridobivanje lastnih delnic - rubež delnic dolžnika in prenos delnic na upnika namesto plačila
Če bi prenos delnic dolžnice, ki jih ima le-ta pri upniku kot gospodarski družbi, pripeljal do tega, da bi s tem upnik pridobil lastne delnice izven primerov iz 1. odst. 240. člena ZGD, takšne izvršbe sodišče ne sme dovoliti.
Disciplinski organi se sami odločajo o izbiri disciplinskih ukrepov v okviru zakonskih določil, določil kolektivnih pogodb in internih splošnih aktov, sodišče pa lahko spremeni disciplinski ukrep le, če ugotovi, da omenjena določila niso bila upoštevana, ali če je izrečeni ukrep v očitnem nesorazmerju s kršitvijo delovnih obveznosti.
Če sta se stranki družbene pogodbe dogovorili, da odkupita določeno premoženje in postaneta z nakupom tega premoženja solastnika do določenih deležev, je taka pogodba pravni naslov za pridobitev lastninske pravice.
ugovor zoper sklep o izvršbi - vsebina sklepa o izvršbi - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - obrazložitev sklepa o izvršbi
Sklep o izvršbi vsebuje ob drugih obveznih sestavinah tako navedbo upnika kot terjatve, za katero je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Le-ta je primeren za izvršbo, če so v njem prav tako navedeni upnik in dolžnik, predmet in čas izpolnitve. Sklepa o izvršbi ni potrebno obrazložiti v delu, v katerem sodišče ugodi predlogu za izvršbo.
Ker je pritožnik podpisal dedni dogovor, ne more v pritožbi navajati, da je bilo na zapuščinski obravnavi dogovorjeno nekaj drugega kot je v dednem dogovoru.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - namen zavarovanja - predmet izvršbe - omejitve izvršbe - pravna oseba - osnovna sredstva - omejitev predmetov izvršbe - predlog dolžnika
Če se s predlagano začasno odredbo ne more doseči namena zavarovanja uveljavljane denarne terjatve, predlagano zavarovanje ni utemeljeno (prim. 1. odst. 271. čl. ZIZ). Namen zavarovanja pa se doseže, če začasna odredba "ohrani" dovoljene predmete izvršbe (32. čl. ZIZ), dokler tožnik ne pridobi izvršilnega naslova, ko se bo lahko iz njih v izvršilnem postopku poplačal. V postopku zavarovanja je potrebno upoštevati 2. odst. 34. čl. ZIZ (prim. 239. čl. ZIZ) in zavarovanje omejiti le na toliko predmetov izvršbe, kolikor je to potrebno za zavarovanje določene terjatve. Poseg v premoženjsko sfero zatrjevanega dolžnika je utemeljen le toliko, kolikor je sorazmeren upnikovemu prikrajšanju, ki izvira iz obstoja dolga.
Ob dejstvu, da ima tožena stranka glede stanovanja, ki ga zaseda, sklenjeno najemno pogodbo za nedoločen čas, sodišče prve stopnje ni moglo ugoditi zahtevku tožeče stranke na izročitev spornega prostora, ki predstavlja del stanovanja, ki ga zaseda tožena na podlagi najemne pogodbe, dokler ta ni ustrezno spremenjena ali razveljavljena.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 56, 55, 55/1, 55/1-8, 56.
ugovorni razlogi - ugovor prenehanja terjatve zaradi plačila - ugovor neobstoja obveznosti - plačilo zamudnih obresti v izvršilnem naslovu
Ugovor prenehanja terjatve zaradi plačila (8. točka 55. člena ZIZ) ni podan, ter je dolžnikov delodajalec sporočil, da je preživnina v višini 30.000,00 SIT, odtegnjena od plače za april 1999, ne nanaša na predmetno izvršilno zadevo, ampak na prejšnje izvršilno zadevo. Ugovor, da je zahtevek za plačilo zamudnih obresti neutemeljen, ker iz izvršilnega naslova takšna obveznost ne izhaja, bi dolžnik lahko uspešno uveljavljal le v okviru 8-dnevnega govornega roka.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339, 339/2, 339/2-11.
ugovor zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb izvršilnega postopka
Iz pooblastila z dne 1.3.1999 izhaja, da je upnik za opravljanje pravdnih dejanj za izterjavo preživninskih obveznosti dolžnice po doseženi polnoletnosti pooblastil svojega očeta. Tudi v odgovoru na ugovor upnik izrecno odobrava vsa procesna dejanja očeta, opravljena v tem postopku, torej tudi pooblastitev odvetnice za vložitev predloga za izvršbo (81. člen ZPP), kar dokazuje, da je predlog za izvršbo vložila pooblaščena oseba. Zato ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz 11. tč. drugega odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je po določbi 4.odstavka 180.člena in 3.odstavka 188.člena ZPP tožbo tožeče stranke štelo za umaknjeno in postopek ustavilo, ne da bi pred tem odločilo o predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks, storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe. Šele potem, ko sodišče prve stopnje zavrne predlog za oprostitev plačila sodnih taks in po pravnomočnosti sklepa pošlje stranki opomin za plačilo sodne takse, stranka pa tega v roku za opomin ne stori, je namreč mogoče govoriti o tem, da niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, kar je eden izmed dveh pogojev za to, da se tožba šteje za umaknjeno in se postopek ustavi.
ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6. ZIZ člen 24, 25, 24, 25.
izvršba proti družbeniku - odgovornost družbenika družbe z omejeno odgovornostjo za obveznosti družbe - prehod obveznosti
Določbe 25. člena ZIZ ni mogoče analogno uporabiti tudi zoper družbenika družbe z omejeno odgovornostjo, češ da osebno odgovarja za dolgove družbe na podlagi 6.odstavka 580. člena ZGD. Uporaba slednje določbe je namreč odvisna od dejanskega vprašanja, le tega pa ni moč ugotavljati v izvršilnem postopku. Ker torej obveznost družbe ni prešla na družbenika, izvršbe ni mogoče predlagati zoper družbenika na podlagi 24.člena ZIZ.
Če je zahtevek iz nasprotne tožbe nasproti zahtevku iz tožbe postavljen v razmerju t.i. eventualne kumulacije (tretji odst. 182. člena ZPP) in če o zahtevku iz tožbe še ni bilo odločeno, pomeni, da je zahtevek iz nasprotne tožbe postavljen pod pogojem, ki še ni nastopil. Ker zahtevek iz nasprotne tožbe v tem stadiju postopka nima svoje samostojne procesnopravne eksistence, odločanje o njem ni možno. Če pa ni pogojev za meritorno odločanje o takem zahtevku (iz nasprotne tožbe), je preuranjeno tudi odločanje o stvari pristojnosti za odločanje o takem zahtevku.
prejšnja in poznejša oporoka - napotitev na pravdo - veljavnost oporoke
Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti na pravdo dediča, katerega pravico šteje za manj verjetno, da bo izpodbil veljavnost ali vsebino oporoke. Če so oporoke formalnopravno veljavne, jih je treba obravnavati enotno, kot eno izjavo poslednje volje oporočiteljice.