ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 62, 62/2. ZPP člen 257, 257.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - utemeljen ugovor dolžnika - zaslišanje strank
Dolžnik ugovarja, da je dolgovani znesek v celoti poravnal. V dokaz svojih trditev dolžnik predlaga zaslišanje strank, kar je eno od dokaznih sredstev po 257. čl. ZPP, s čimer je dolžnik svoj ugovor obrazložil v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika - izvršba na podlagi nepravnomočnega sklepa - razlogi za ugovor
Pri izvršbi na podlagi izvršilnega naslova se lahko upnik v skladu s 3. odst. 46.čl. ZIZ poplača še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če gre za izvršbo na denarna sredstva na dolžnikovih računih.
Ugovornih navedb o blokadi dolžnikovega žiro računa in o težavah pri poslovanju ni mogoče šteti kot razlog, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 55.čl. ZIZ. Enako velja za izredno pravno sredstvo - revizijo - ki naj bi ga dolžnik po svojih trditvah vložil zoper pravnomočno sodno odločbo, ki je izvršilni naslov v tem postopku.
KZ člen 42, 42-2, 43, 43/1-2, 135, 135/1, 135/2, 135/4.
posebno huda telesna poškodba - pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje - prištevnost - naklep - odmera kazni - omilitev kazni
Oškodovanec je nedvomno umrl zaradi poškodb, ki mu jih je s kijem povzročil obtoženec in ne zaradi morebitnega udarca z glavo ob padcu ob pločnik, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo postavitev novega izvedenca medicinske stroke. Utemeljeno je tudi zavrnilo pregled kija in rekonstrukcije, kajti dejansko stanje je bilo v celoti razjasnjeno z izpovedbami prič ter z ogledom.
Obtoženčeve sposobnosti razumevanja in obvladovanja niso bile bistveno zmanjšane, ker je udaril oškodovanca s kijem po glavi, ki je nedvomno občutljiv vitalni del telesa in se je zavedal, da mu lahko povzroči posebno hudo poškodbo ter je v to privolil, istočasno pa bi se tudi moral in mogel zavedati, da zaradi poškodbe glave oškodovanec lahko umre, kar se je tudi v resnici zgodilo.
Glede na obtoženčeve zdravstvene razmere in časovno odmaknjenost dejanja je sodišče prve stopnje obtožencu izreklo nekoliko previsoko kazen, zato je ob uporabi omilitvenih določil kazenskega zakonika v tej smeri ugodilo pritožbi obtoženčevega zagovornika ter izpodbijano sodbo spremenilo v odločbi o kazenski sankciji tako, da je obtožencu izreklo kot primerno kazen dve leti in šest mesecev zapora.
Tožeča stranka je v okviru prekluzivnega enoletnega roka iz 117. čl.
ZOR dovolj določno podala trditve o tem, da je bila pri sklepanju pogodbe s toženo stranko v zmoti glede neke okoliščine v zvezi s sklepanjem pogodbe. S svojimi kasnejšimi navedbami glede vzroka bistvenosti zmote je tožeča le konkretizirala in dopolnila svoje že dane navedbe. Dopolnitev dejanskih navedb glede že postavljenega zahtevka je mogoče tudi po izteku prekluzivnega roka.
Pri tožniku ni bilo zmote o osebi, s katero se sklepa pogodba, saj je bil tožnik ves čas prepričan, da sklepa pogodbo s tožencem, s katerim jo je tudi zares sklenil. Tožeča stranka je bila v zmoti glede okoliščine posla, kar bi glede na določila 1. odst. 61. čl. ZOR utegnila biti bistvena zmota, vendar v obravnavanem primeru sporni člen pogodbe ni odločilna okoliščina, ker za stranke ne ustvarja nikakršnih obveznosti.
Predpogodba mora biti sklenjena v isti obliki, kot je predpisana za glavno pogodbo. Ker je za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo predpisana oblika notarskega zapisa, mora biti tudi predpogodba za ustanovitev take družbe narejena v obliki notarskega zapisa, sicer taka predpogodba ni pravno zavezujoča.
V 1. odst. 142. čl. ZPP/77 je določeno, da je treba med drugim tudi sodbo vročiti osebno strankam. Če vročanje po tem določilu ni uspešno, pa je treba nadaljevati vročanje po določilu 141. čl. ZPP, ne pa po določilu 144. čl. ZPP z nabitjem na vrata, kar je pravilno le v primeru, kadar stranka noče prevzeti sodnih pisanj.
ustavitev izvršbe - izvršba na sredstva na računu pri banki - podatki o računu
Upnik je na poziv sodišča z vlogo z dne 9.3.1999 sodišču prve stopnje sporočil le banko, pri kateri ima dolžnik odprt žiro račun, ne pa tudi številke žiro računa, kot to določa 1. odst. 140. člena ZIZ. Že v predlogu za izvršbo z dne 10.12.1998 je upnik sodišče prve stopnje prosil, da v zvezi z manjkajočimi podatki sodišče samo opravi poizvedbe, ker do teh podatkov glede na dopis davčnega urada z dne 23.11.1998 sam ne more priti. Sodišče prve stopnje bi zato moralo v skladu z 2. odst. 140. člena ZIZ samo opraviti poizvedbe o številki dolžnikovega žiro računa in po pridobitvi tega podatka poizkusiti opraviti izvršbo na dolžnikova sredstva na računu pri banki.
Če je sodišče vročilo poziv, naj sporoči pravi naslov dolžnika, upniku osebno, čeprav ima pooblaščenca, ne more ustaviti izvršbe, če upnik na poziv ne odgovori.
ZPP (1977) člen 219, 496a, 496a/1, 219, 496a, 496a/1.
trditveno breme - nova dejstva v pritožbi
Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni konkretno oporekala trditvam in dokazom tožeče stranke in so vse njene navedbe dejstev v pritožbi nove, zato jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo.
Če je dolžnik škodo povzročil pri vodenju poslov upnika na podlagi dogovora o vodenju poslov, se njegova odškodninska odgovornost ne presoja po principu domnevane krivde (1. odst. 254. čl. ZOR), ampak po posebnem določilu 263. čl. ZOR
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
priporni razlog - ponovitvena nevarnost
Izvenobravnavni senat sodišča prve stopnje je po vložitvi obtožnice obdolžencu utemeljeno podaljšal pripor, saj naj bi obravnavana štiri kazniva dejanja velike tatvine po členu 212/I točka 1 KZ storil komaj mesec dni po prihodu s prestajanja zadnje zaporne kazni zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, nahaja pa se še v sedmih kazenskih postopkih zaradi enakih oziroma hujših kaznivih dejanj zoper premoženje. Pritožbeno sodišče je zato kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo obdolženčevega zagovornika, v kateri je, sklicujoč se na 20. člen Ustave Republike Slovenije menil, da pripor ni neogibno potreben za varnost ljudi.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če upnik po izdaji sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sporoči, da je dolžnik del terjatve poravnal, vendar v tem delu ne umakne izvršilnega predloga, mora sodišče ne glede na to, po obrazloženem dolžnikovem ugovoru sklep o izvršbi razveljaviti.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - stranska kazen - prepoved vožnje motornega vozila
Za izrek stranske kazni iz člena 39 KZ niso potrebni pogoji iz drugega odstavka 68. člena KZ, ki se nanašajo na varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, zato razlogi napadene sodbe, s katerimi prvostopno sodišče utemeljuje neizrek stranske kazni, niso sprejemljivi.
ZPP (1977) člen 154, 354, 354/2, 373, 373-4, 154, 354, 354/2, 373, 373-4. ZDR člen 7, 7. URS člen 49, 49. ZPP člen 498, 498.
konkurenčna klavzula - omejitev ustavne pravice do proste izbire zaposlitve - materialno nadomestilo - moralna škoda - materialna škoda - razporeditev znotraj podjetja
Delavec s podpisom konkurenčne klavzule pristane na omejitev pri svoji ustavni pravici do proste izbire zaposlitve (drugi odstavek 49. člena Ustave RS), zato mu pripada nadomestilo zaradi moralne škode, ker je omejena njegova ustavna pravica, na pa zaradi škode, ki jo utrpi na materialnem področju.
Delavec je upravičen do materialnega nadomestila zaradi konkurenčne klavzule tudi v primeru, če je na drugem delovnem mestu prejemal višjo plačo, v kolikor ni kršil konkurenčne klavzule. Delodajalec se ne more razbremeniti svoje dolžnosti plačila materialnega nadomestila zaradi konkurenčne klavzule s tem, da delavca razporedi na drugo ustrezno delovno mesto znotraj podjetja, če ga hkrati ne odveže konkurenčne klavzule.
potek glavne obravnave - izostanek tožene stranke - nova dejstva v pritožbi
Predlog za preložitev glavne obravnave zaradi "službene zadržanosti tožene stranke" ni utemeljen, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je opravilo glavno obravnavo v njeni odsotnosti. Tudi verjetnosti, da brez svoje krivde ni mogla do konca glavne obravnave navesti dejstev, tožena stranka ni izkazala.
ZPP člen 489a, 489a/1, 489a, 489a/1. ZS člen 101, 101.
stvarna pristojnost
Ker terjatev tožeče stranke - podjetja, izvira iz dobave video filmov toženki kot imetnici videoteke, gre za gospodarski spor, za katerega reševanje je izključno pristojno okrožno sodišče.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine priznava prejem računa, ne zatrjuje pa da ga je zavrnil, mora ostale okoliščine v zvezi z nastankom terjatve dokazati dolžnik sam.