sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor dolžnika - pritožba upnika
Dolžnik sploh ne trdi, da ni dolžan plačati oz. da ni dolžan plačati toliko, kot zahteva upnik, pojasnjuje le, zakaj trenutno ne more poravnati svoje obveznosti. Takšnih trditev ni mogoče šteti niti kot navedbo odločilnih dejstev, s katerimi bi lahko uspešno nasprotoval sami terjatvi.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
priporni razlog - ponovitvena nevarnost
Izvenobravnavni senat sodišča prve stopnje je po vložitvi obtožnice obdolžencu utemeljeno podaljšal pripor, saj naj bi obravnavana štiri kazniva dejanja velike tatvine po členu 212/I točka 1 KZ storil komaj mesec dni po prihodu s prestajanja zadnje zaporne kazni zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, nahaja pa se še v sedmih kazenskih postopkih zaradi enakih oziroma hujših kaznivih dejanj zoper premoženje. Pritožbeno sodišče je zato kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo obdolženčevega zagovornika, v kateri je, sklicujoč se na 20. člen Ustave Republike Slovenije menil, da pripor ni neogibno potreben za varnost ljudi.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 352, 352/1. ZOR člen 313, 313. ZIZ člen 38, 38/5, 55, 38, 38/5, 55.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - razlogi za ugovor - pritožba zoper sklep - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - izpolnitev - vračunavanje izpolnitve - potrebni izvršilni stroški
Dolžnik niti v pritožbi ne zatrjuje, da bi vsebinsko ugovarjal v smislu določbe 55. člena ZIZ. Dolžnik lahko z ugovorom izpodbija le plačilo preživnine, ki se zoper njega izterjuje, zato je nepomembno njegovo sklicevanje na plačila preživnin, ki konkretno niso sporna.
Pritožnik mora v pritožbi navesti dokaze, s katerimi naj bi se nova dejstva dokazala, ko predlaga nove dokaze, pa mora navesti dejstva, ki jih želi z njimi dokazati.
Po pravilu o vračunavanju izpolnitve, se odplačajo najprej stroški, nato obresti in končno glavnica.
Dolžnik mora upniku povrniti potrebne stroške v zvezi z odgovorom na ugovor.
izvršba na denarna sredstva na računih dolžnika pri banki - ustavitev izvršbe
Če je sodišče ustavilo izvršbo na denarna sredstva na računu dolžnika pri banki, ker eno leto ni bilo priliva, se izvršba z drugimi izvršilnimi sredstvi nadaljuje.
KZ člen 42, 42-2, 43, 43/1-2, 135, 135/1, 135/2, 135/4.
posebno huda telesna poškodba - pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje - prištevnost - naklep - odmera kazni - omilitev kazni
Oškodovanec je nedvomno umrl zaradi poškodb, ki mu jih je s kijem povzročil obtoženec in ne zaradi morebitnega udarca z glavo ob padcu ob pločnik, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo postavitev novega izvedenca medicinske stroke. Utemeljeno je tudi zavrnilo pregled kija in rekonstrukcije, kajti dejansko stanje je bilo v celoti razjasnjeno z izpovedbami prič ter z ogledom.
Obtoženčeve sposobnosti razumevanja in obvladovanja niso bile bistveno zmanjšane, ker je udaril oškodovanca s kijem po glavi, ki je nedvomno občutljiv vitalni del telesa in se je zavedal, da mu lahko povzroči posebno hudo poškodbo ter je v to privolil, istočasno pa bi se tudi moral in mogel zavedati, da zaradi poškodbe glave oškodovanec lahko umre, kar se je tudi v resnici zgodilo.
Glede na obtoženčeve zdravstvene razmere in časovno odmaknjenost dejanja je sodišče prve stopnje obtožencu izreklo nekoliko previsoko kazen, zato je ob uporabi omilitvenih določil kazenskega zakonika v tej smeri ugodilo pritožbi obtoženčevega zagovornika ter izpodbijano sodbo spremenilo v odločbi o kazenski sankciji tako, da je obtožencu izreklo kot primerno kazen dve leti in šest mesecev zapora.
ZPP (1977) člen 219, 496a, 496a/1, 219, 496a, 496a/1.
trditveno breme - nova dejstva v pritožbi
Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni konkretno oporekala trditvam in dokazom tožeče stranke in so vse njene navedbe dejstev v pritožbi nove, zato jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo.
Če je dolžnik škodo povzročil pri vodenju poslov upnika na podlagi dogovora o vodenju poslov, se njegova odškodninska odgovornost ne presoja po principu domnevane krivde (1. odst. 254. čl. ZOR), ampak po posebnem določilu 263. čl. ZOR
Če je sodišče vročilo poziv, naj sporoči pravi naslov dolžnika, upniku osebno, čeprav ima pooblaščenca, ne more ustaviti izvršbe, če upnik na poziv ne odgovori.
Do odkupa stanovanja po ugodnostih stanovanjskega zakona so upravičeni tisti, ki so imeli status imetnika stanovanjske pravice na dan uveljavitve stanovanjskega zakona. Kasnejše spremembe statusa niso pomembne.
Zamudne obresti tečejo od zapadlosti terjatve do plačila, zato je odločitev o ugoditvi zahtevku za zamudne obresti le do določenega datuma in ne do plačila, materialnopravno zmotna.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
Ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, mora biti obrazložen v smislu določbe 53. člena ZIZ. Dolžnica, ki je v ugovoru z dne 15.10.1999 glede upničine terjatve navedla, da materiala ni prejela in zato tudi dobavnica o prevzemu materiala ni podpisana. S tem je navedla dejstva, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. Negativnega dejstva pa dolžnica ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dejstvo, da je bil material, katerega plačilo v tem postopku uveljavlja upnica, izročen dolžnici, mora dokazati upnica.
ZOR člen 178, 178/1, 178/2, 178, 178/1, 178/2. ZTVCP člen 41, 41/1, 41/2.
povzročitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda enega imetnika motornega vozila - ocena ravnanja obeh udeležencev prometne nesreče
Prvostopno sodišče mora ob ugotovitvi mesta in poteka prometne nesreče, upoštevanju stanja in širine obeh cest ter vegetacije ob njej, zaradi katere je bila preglednost dejansko ovirana, poteka ovinka in ureditve prometnega režima na mestu prometne nesreče, oceniti ravnanje enega in drugega udeleženca prometne nesreče, ugotoviti v čem je podana protipravnost njune vožnje in kako je to vplivalo na nastanek obravnavanega trčenja. Sodišče prve stopnje pa je ob ocenjevanju pravilnosti oz. napačnosti izključno vožnje tožničinega vozila zaključilo, da je za prometno nesrečo in posledično nastala materialna škoda na vozilu tožeče stranke izključno odgovoren voznik tožničinega vozila. Dokazni postopek pa ni tekel tudi v smeri ugotavljanja pravilnosti oz. napačnosti vožnje zavarovanca tožene stranke. Šele po skrbni oceni pravilnosti vožnje zavarovanca tožene stranke pred prometno nesrečo, ob upoštevanju, da je civilnopravna odgovornost širša in strožja od kazenskopravne odgovornosti bo mogoče z gotovostjo zaključiti, da je premoženjska škoda, ki je nastala tožeči stranki, izključna posledica protipravne vožnje voznika tožničinega vozila. V primeru ugotovitve nespoštovanja cestnoprometnih predpisov tudi s strani zavarovanca tožene stranke, pa bo potrebno po pretehtanju teže obeh kršitev in ob uporabi 178. čl. ZOR oceniti velikost prispevnega deleža pri nastanku škode in razmejiti njuno odgovornost za škodo v obravnavani prometni nesreči.
Če je dolžnik pravna oseba s sedežem vpisanim v sodnem registru, pa na sedežu ne omogoči vročanja sodnih pisanj, pomeni to odklonitev vročitve, zaradi česar je mogoča vročitev po 144. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
priporni razlog - ponovitvena nevarnost
V izpodbijani odločbi je ponovitvena nevarnost glede na predkaznovanost za enako kaznivo dejanje in glede na način storitve obravnavanega kaznivega dejanja še vedno podana. Zato je bil pripor utemeljeno podaljšan.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če upnik po izdaji sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sporoči, da je dolžnik del terjatve poravnal, vendar v tem delu ne umakne izvršilnega predloga, mora sodišče ne glede na to, po obrazloženem dolžnikovem ugovoru sklep o izvršbi razveljaviti.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da obravnavano kaznivo dejanje ni bilo storjeno v silobranu ali v prekoračenem silobranu, ker okoliščina, da naj bi oškodovanka žalila obdolženca ter proti njemu pljunila, ne predstavlja takšnega napada za odvrnitev katerega, bi bila potrebna obramba, oziroma storilčevo ravnanje sploh ni bilo potrebno.