preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja - odmera kazni
Odločitev sodišča prve stopnje, da obtožencu prekliče pogojno obsodbo izrečeno s prejšnjo sodbo, je pravilna. Pogojno obsodbo je sodišče prve stopnje preklicalo v času, ko je sodba, s katero je bila ta pogojna obsodba izrečena, že postala pravnomočna in je po tej sodbi že začela teči preizkusna doba. Obtoženec je storil novo kaznivo dejanje po izreku te pogojne obsodbe, preden je le-ta postala pravnomočna in se zato v takšnem primeru šteje, da gre za situacijo, ko se po izreku pogojne obsodbe ugotovi, da je obtoženec storil kaznivo dejanje prej, preden je bil pogojno obsojen.
Po členu 77 ZIZ je za odločanje o predlogu za izvršbo na premičnine krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari. Če upnik v predlogu ne navede lokacije stvari, je za odločanje o takem predlogu krajevno pristojno sodišče po sedežu stalnega ali začasnega prebivališča dolžnika oziroma njegovega sedeža.
Priporni razlog ponovitvene nevarnosti je obrazložen s konkretnimi okoliščinami, na podlagi katerih je prvostopenjsko sodišče ob ugotovitvi obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti podaljšalo pripor. Izpovedbe priče S.K. in oškodovancev hkrati s potrdili o zasegu predmetov in izvedeniškim mnenjem grafologinje so vsekakor okoliščine, ki potrjujejo zaključke sodišča prve stopnje glede obstoja utemeljenosti suma, vse navedene dokaze pa potrjuje še obdolženčevo pisno priznanje in obžalovanje.
dolžnost kontrahitranja - sklenitev pogodbe - nastanek škode
Za obstoj odškodninske odgovornosti po čl. 183 ZOR mora zaradi tega, ker tožena stranka ni pravočasno sklenila prodajne pogodbe, tožeči stranki nastati škoda, da bi bil njen zahtevek na tej podlagi utemeljen.
Če se je zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožil le eden izmed navadnih sospornikov (delodajalec in zavarovalnica zaradi plačila rente), je postala sodba sodišča prve stopnje pravnomočna zoper ostale (navadne) sospornike. Zato lahko pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo le glede tistega sospornika, ki se je pritožil, ne pa tudi glede ostalih.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 365, 365/1, 365/2, 353, 353/1, 365, 365/1, 365/2. ZNZ člen 91. ZDDO člen 6, 30, 72, 6, 30, 72. ZTPDR člen 23, 83, 83/2, 23, 83, 83/2. ZPP člen 498, 498/1, 498, 498/1.
pravica do sodnega varstva - pravnomočen sklep o razporeditvi - mnz
1. Sodišče ne sme odločati po vsebini o zakonitosti odločbe o razporeditvi, če tožnik za varstvo svojih pravic ni sprožil predhodnega ugovornega postopka pri delodajalcu po določbi 72. člena ZDDO, ker po določbi 2. odst. 83. člena ZTPDR nima pravice do sodnega varstva.
2. Prva razporeditev delavca MNZ temelji na 91. členu Zakona o notranjih zadevah (Ur. l. SRS, št. 28/80, 38/88, 27/89 in Ur. l. RS, št. 19/91 in 4/92), druga oz. vse nadaljne razporeditve pa temeljijo na 6. in 30. členu ZDDO.
ZTPDR člen 67, 67/1, 67/3, 67, 67/1, 67/3. ZPP člen 154, 154/1, 166, 373, 373-4, 154, 154/1, 166, 373, 373-4.
disciplinski postopek - zastaranje začetka disciplinskega postopka
Če je generalni direktor tožene stranke zvedel za očitano disciplinsko kršitev dne 17.1.1996, bi morala biti zahteva za uvedbo disciplinskega postopka vložena najkasneje do 17.4.1996. Ker je bila zahteva vložena šele 19.6.1996, torej po izteku trimesečnega subjektivnega zastaralnega roka, je začetek disciplinskega postopka zastaral, zato sta sklepa disciplinskih organov nezakonita.
Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije člen 32. ZDSS člen 19.
razporeditev delavca na delo v drug kraj - oddaljenost kraja - prevoz na delo in z dela
Pri razporeditvi delavca iz kraja v kraj je prepuščeno izbiri delavca, ali bo za prevoz na delo in z dela uporabil lastno prevozno sredstvo ali javno prevozno sredstvo. Pri presoji zakonitosti take razporeditve je po določbi 32. člena Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva (Uradni list RS, št. 38/96) odločilen čas, ki se za pot na delo in z dela porabi z javnimi prevoznimi sredstvi, zato sklep delodajalca, da delavcu pripada kilometrina za prevoz na delo z osebnim avtom, ne more vplivati na zakonitost razporeditve.
Če sta se stranki družbene pogodbe dogovorili, da odkupita določeno premoženje in postaneta z nakupom tega premoženja solastnika do določenih deležev, je taka pogodba pravni naslov za pridobitev lastninske pravice.
Navedba tožeče stranke v dopisu toženi ("...v kolikor blaga ne boste vrnili, bomo smatrali, da je blago prodano...") je ponudba za spremembo konsignacijske pogodbe v prodajno. Molk naslovnika (v tem primeru tožene stranke) po izrecni določbi 1. odst. 42. čl. ZOR ne pomeni sprejema ponudbe. Pogodbeno določilo, da bosta molk ali kakšna druga opustitev naslovnika (napr., če ne vrne poslanih stvari) veljala za sprejem ponudbe, je po izrecnem določilu 2. odst. 42. čl.
ZOR celo nično; zato ni sprejemljivo stališče tožeče stranke, da bi smiselno enaka enostranska izjava lahko ustvarila za toženo stranko učinke prodajne pogodbe.
Med strankama je bila sklenjena komisijska pogodba in ne prodajna, zato tožnik iz naslova izpolnitve te pogodbe nima denarnega zahtevka.
Denarni zahtevek iz naslova izpolnitve konsignacijske pogodbe bi imela tožeča stranka le v primeru, če bi trdila in dokazala, da je toženec blago prodal.
ZPP člen 137, 180, 180/3, 180/4, 137, 180, 180/3, 180/4.
sodna taksa
Če stranka ne plača sodnih taks po opominu, in tudi niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, se po določbi 4. odst. 180. čl. ZPP-99 in 3. odst. 18. čl. ZPP-99 šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila.
Izvršitev nedokončnega sklepa disciplinske komisije, s katerim je bil delavcu izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, pomeni samovoljno ravnanje delodajalca, ki ni odločil o ugovoru delavca, zato je podan zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe, po kateri je delodajalec dolžan delavcu plačevati nadomestilo plače, kot če bi delal, upravičen pa je delavca tudi pozvati nazaj na delo.
ZIZ ne predvideva nobenega posebnega obvestila upniku o neuspeli dražbi. To velja tudi v primerih, če se upnik javne dražbe ne udeleži. Ker upnica ni bila aktivna in ni predlagala ponovne javne dražbe oziroma prodaje pod roko, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 1. odst. 95. člena ZIZ in ustavilo izvršbo na dolžnikovih premičninah.
Ker je ugotovilo, da je bil zakoniti zastopnik tožene stranke v njenih poslovnih prostorih, a se ni hotel pojaviti pred vročevalcem, da bi sprejel tožbo, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je tožena stranka brez zakonitega razloga odklonila sprejem pisanja, zato je bila vročitev z nabitjem na vrata poslovnih prostorov opravljena pravilno. S tem je bil izpolnjen eden od pogojev za izdajo sodbe zaradi izostanka.
pridobivanje lastnih delnic - rubež delnic dolžnika in prenos delnic na upnika namesto plačila
Če bi prenos delnic dolžnice, ki jih ima le-ta pri upniku kot gospodarski družbi, pripeljal do tega, da bi s tem upnik pridobil lastne delnice izven primerov iz 1. odst. 240. člena ZGD, takšne izvršbe sodišče ne sme dovoliti.
S pravnim dejanjem pogodbe o prevzemu izpolnitve, po kateri je z izpolnitvijo ugasnila obveznost prevzemnika izpolnitve do stečajnega dolžnika, upnik stečajnega dolžnika pa je bil v celoti poplačan, je bila stečajna masa zmanjšana, saj je bila upnikova terjatev plačana iz sredstev stečajnega dolžnika, upnik stečajnega dolžnika pa je bil privilegiran.
Sodišče je z začasno odredbo z dne 30. 4. 1998 prepovedalo toženki, da do pravnomočne rešitve spora obremeni in odtuji sporno nepremičnino. Toženkin ugovor zoper ta sklep je zavrnilo. Svojo odločitev je obrazložilo, da obstoje razlogi po čl. 270 Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) za izdajo začasne odredbe, predvsem pa, da je tožeča stranka izkazala za verjetno nevarnost, da bi z razpolaganjem s citirano nepremičnino bila uveljavitev njene terjatve precej otežena, če že ne onemogočena. Po določilih Zakona o obligacijskih razmerjih,ki obravnavajo izpodbijanje pravnih dejanj (čl. 280 in nadaljnji ZOR) je pravno dejanje dolžnikovega dolžnika v korist tretje osebe, dolžnikove soproge, možno izpodbijati. Zato se toženka začasni odredbi, ki je predmet tega pritožbenega postopka, ne more uspešno upirati iz razloga, da v sporu ni pasivno legitimirana. Njena pritožba zato ni utemeljena.