ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - begosumnost
Obtoženec je državljan Republike Slovenije in je v Sloveniji tudi lastnik stanovanja. Zgolj dejstvo, da ni uredil spremembe stalnega bivališča, ob tem, da iz podatkov spisa ne izhaja, da bi obtoženec sploh vedel, da zoper njega teče kazenski postopek, kljub temu, da naj bi po storitvi kaznivega dejanja začasno odšel v tujino, še ne pomeni, da je pri obtožencu podana begosumnost kot priporni razlog iz 1. tč. prvega odst. 201. čl. ZKP.
Delodajalec lahko zakonito odloči o posamični pravici, obveznosti in odgovornosti delavca le z pismenim sklepom, ki mora zaradi delavčeve možnosti uveljavljanja pravic vsebovati izrek, obrazložitev in pravni pouk. Delavcu mora biti izdan individualni posamični akt delodajalca.
Delodajalec ni zakonito odločil o obveznosti delavca (razporeditev) s sklepom, ki ga je sprejel organ upravljanja (svet zavoda), ker delavcu ni izdal pisnega sklepa, zato delavcu pripada prejšnja plača, določena s pogodbo o zaposlitvi.
ZPP (1977) člen 15, 354, 354/2, 15, 354, 354/2. ZPPSL člen 144, 144/1, 144, 144/1.
nadaljevanje prekinjenega postopka - zamuda roka - zavrženje tožbe
15-dnevni rok iz 1. odstavka 144. člena ZPPSL velja tudi za vložitev predloga za nadaljevanje postopka. Če stranka, ki je že pred začetkom stečajnega postopka vložila tožbo pred delovnim sodiščem, ne zahteva nadaljevanja prekinjenega postopka v 15 dneh od vročitve napotitvenega sklepa stečajnega senata, ne izkazuje več pravnega interesa za izdajo ugotovitvene sodbe, zato je potrebno tožbo zavreči.
Delovno razmerje pri zasebnem delodajalcu ni vezano na delovanje obratovalnice, temveč na zasebnega delodajalca, pri čemer tožniku z odjavo obratovalnice delovno razmerje ni prenehalo, zaradi česar je do datuma, ko je dejansko delal za zasebnega delodajalca, upravičen do vseh pravic iz delovnega razmerja, vključno do nadomestila plače.
Najemnine so občasne denarne dajatve, saj gre za ponavljajoče se obveznosti, ki se izpolnjujejo v časovno določenih rokih. Za takšne obveznosti pa glede zamudnih obresti velja določba 3. odst. 279. člena ZOR, ki določa, da od občasnih zapadlih denarnih dajatev tečejo zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
ugovor zoper sklep o izvršbi - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija v celoti in ugovor obrazloži v skladu s 53. členom ZIZ, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja ter nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
ZPP (1977) člen 219, 496a, 496a/1, 219, 496a, 496a/1.
trditveno breme - nova dejstva v pritožbi
Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni konkretno oporekala trditvam in dokazom tožeče stranke in so vse njene navedbe dejstev v pritožbi nove, zato jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo.
Če je dolžnik škodo povzročil pri vodenju poslov upnika na podlagi dogovora o vodenju poslov, se njegova odškodninska odgovornost ne presoja po principu domnevane krivde (1. odst. 254. čl. ZOR), ampak po posebnem določilu 263. čl. ZOR
V 1. odst. 142. čl. ZPP/77 je določeno, da je treba med drugim tudi sodbo vročiti osebno strankam. Če vročanje po tem določilu ni uspešno, pa je treba nadaljevati vročanje po določilu 141. čl. ZPP, ne pa po določilu 144. čl. ZPP z nabitjem na vrata, kar je pravilno le v primeru, kadar stranka noče prevzeti sodnih pisanj.
Tožeča stranka je v okviru prekluzivnega enoletnega roka iz 117. čl.
ZOR dovolj določno podala trditve o tem, da je bila pri sklepanju pogodbe s toženo stranko v zmoti glede neke okoliščine v zvezi s sklepanjem pogodbe. S svojimi kasnejšimi navedbami glede vzroka bistvenosti zmote je tožeča le konkretizirala in dopolnila svoje že dane navedbe. Dopolnitev dejanskih navedb glede že postavljenega zahtevka je mogoče tudi po izteku prekluzivnega roka.
Pri tožniku ni bilo zmote o osebi, s katero se sklepa pogodba, saj je bil tožnik ves čas prepričan, da sklepa pogodbo s tožencem, s katerim jo je tudi zares sklenil. Tožeča stranka je bila v zmoti glede okoliščine posla, kar bi glede na določila 1. odst. 61. čl. ZOR utegnila biti bistvena zmota, vendar v obravnavanem primeru sporni člen pogodbe ni odločilna okoliščina, ker za stranke ne ustvarja nikakršnih obveznosti.
Predpogodba mora biti sklenjena v isti obliki, kot je predpisana za glavno pogodbo. Ker je za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo predpisana oblika notarskega zapisa, mora biti tudi predpogodba za ustanovitev take družbe narejena v obliki notarskega zapisa, sicer taka predpogodba ni pravno zavezujoča.
Rok določen v 143. členu ZD v katerem morajo zapustnikovi upniki zahtevati ločitev zapuščine je prekluzivne narave. Ko gre za spor o obsegu zapuščine med dediči in tretjimi osebami, ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka. Tretja oseba lahko svoj zahtevek uveljavi v pravdi, kadar to želi, ne glede na tek zapuščinskega postopka.
obstoj stranke - sposobnost biti stranka - fizična oseba - samostojni podjetnik
Stranka v izvršilnem postopku je lahko vsaka fizična in pravna oseba (1. odst. 77. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77, v zvezi s 15. členom ZIZ). Obstoj stranke in sposobnost biti stranka sta procesni predpostavki, ki morata biti podani, da postopek sploh lahko steče. V danem primeru je upnik v predlogu za izvršbo z dne 28.5.1999 kot dolžnika označil "A., Agencija za zaposlovanje in posredovanje delovne sile - študentski in mladinski servis". Tako označeni dolžnik pa ne more biti stranka v izvršilnem postopku, saj ni ne pravna, ne fizična oseba. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je dolžnik samostojni podjetnik, zato je v skladu s 1. odst. 73. člena ZGD bistvena sestavina njegove firme tudi ime in priimek podjetnika ter oznaka "s.p.".
S plačilom odškodnine svojemu delavcu je tožeča stranka izpolnila obveznost toženke (iz naslova obveznega zavarovanja vozila povzročitelja škode), zato je izpolnjena terjatev v celoti prešla na tožnico (po pravnem pravilu prvega odstavka člena 299 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).
V 5. odst. 38. člena ZIZ je določeno, da mora dolžnik upniku povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Dolžnik je svoj dolg dvakrat delno poravnal šele po vložitvi predloga za izvršbo zato je upnica izvršilni predlog dvakrat umaknila. Ker so bili potrebni stroški tudi stroški delnega umika z dne 27.5.1999 (l. št. 3) in ne le z dne 1.6.1999 (l. št. 4), je sodišče prve stopnje s tem, ko je upnici priznalo le stroške enega delnega umika, kršilo materialno pravo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi
Če je upnik dogovor o krajevni pristojnosti sodišča priložil izvršilnemu predlogu, lahko pritožbeno sodišče sklep samo v delu, katero sodišče bo odločalo v pravdnem postopku, spremeni.
izvršba na denarna sredstva na računih dolžnika pri banki - ustavitev izvršbe
Če je sodišče ustavilo izvršbo na denarna sredstva na računu dolžnika pri banki, ker eno leto ni bilo priliva, se izvršba z drugimi izvršilnimi sredstvi nadaljuje.