Izpodbijana druga sodba v odločitvi, da se za čas od 1.3.1998 preživnina zviša na znesek 16.000,00 SIT, vsebuje že pravnomočno odločitev o zvišanju preživnine od navedenega obdobja na znesek 14.000,00 SIT. Z odločitvijo, da je zmožnostim primeren očetov prispevek k preživljanju hčerke 16.000,00 SIT mesečno, čeprav ima boljše premoženjske razmere, ni drugič poročen in nima drugih mladoletnih otrok, je sodišče preostanek preživninskega bremena v znesku 34.000 SIT (v čemer je vštet tudi znesek otroškega dodatka, ki za enega otroka znaša 8.150,00 SIT) mesečno očitno naložilo na materina ramena. Ne samo, da je sodišče pomanjkljivo navedlo razloge glede višine očetovega prispevka, ampak je glede te odločitve povzročilo nejasnost in nasprotje med razlogi sodbe.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - begosumnost
Obtoženec je državljan Republike Slovenije in je v Sloveniji tudi lastnik stanovanja. Zgolj dejstvo, da ni uredil spremembe stalnega bivališča, ob tem, da iz podatkov spisa ne izhaja, da bi obtoženec sploh vedel, da zoper njega teče kazenski postopek, kljub temu, da naj bi po storitvi kaznivega dejanja začasno odšel v tujino, še ne pomeni, da je pri obtožencu podana begosumnost kot priporni razlog iz 1. tč. prvega odst. 201. čl. ZKP.
Delodajalec lahko zakonito odloči o posamični pravici, obveznosti in odgovornosti delavca le z pismenim sklepom, ki mora zaradi delavčeve možnosti uveljavljanja pravic vsebovati izrek, obrazložitev in pravni pouk. Delavcu mora biti izdan individualni posamični akt delodajalca.
Delodajalec ni zakonito odločil o obveznosti delavca (razporeditev) s sklepom, ki ga je sprejel organ upravljanja (svet zavoda), ker delavcu ni izdal pisnega sklepa, zato delavcu pripada prejšnja plača, določena s pogodbo o zaposlitvi.
ZDSS člen 17, 17. ZPP člen 108, 108/4, 108, 108/4.
poprava vloge - zavrženje tožbe
Tožnik je ravnal v skladu s sklepom sodišča o popravi prvotne vloge, zato niso bili izpolnjeni pogoji za zavrženje vloge iz 4. odst. 108. čl. ZPP (Ur. l. RS,št. 26/99), ki določa, da se vloga zavrže, če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo. Tožnik je poslal sodišču v 15 - dnevnem roku popravljeno tožbo, vendar tega ni izrecno navedel, in je sodišče (popravljeno) vlogo pomotoma štelo za novo tožbo z drugo opr. številko.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor dolžnika - pritožba upnika
Dolžnik sploh ne trdi, da ni dolžan plačati oz. da ni dolžan plačati toliko, kot zahteva upnik, pojasnjuje le, zakaj trenutno ne more poravnati svoje obveznosti. Takšnih trditev ni mogoče šteti niti kot navedbo odločilnih dejstev, s katerimi bi lahko uspešno nasprotoval sami terjatvi.
Pojma posredne posesti ni mogoče razlagati tako široko, da bi imel nekdo lako posest preko svojih mačkov. V tem primeru gre lahko kvečjemu za neposredno posest, za kar pa morajo biti izpolnjeni drugačni pogoji.
Dejansko stanje ni nepopolno ugotovljeno, če sodišče prve stopnje ugotovi silobran na oškodovančevi strani v postopku zoper obdolženca, pa oškodovanec, ki sicer povzročitev obdolženčeve poškodbe zanika, sploh ni bil obtožen zaradi te poškodbe.
neutemeljen ugovor - sklep o razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Sodišče prve stopnje je zmotno ocenilo, da gre za obrazložen in tudi utemeljen ugovor. Trditve dolžnika so pravilne in ne zadostuje trditev, da bodo navedbe dokazali v pravdi, zato ima upnik v pritožbi prav, da ugovor ni v skladu z 2. odstavkom 53. člena ZIZ.
javni zavod - ustanovitelj - odgovornost za obveznosti iz naslova investicij
Javni zavod (zdravstveni dom) kot pravna oseba odgovarja tudi za obveznosti iz naslova investicij, ustanovitelj pa je za te obveznosti odgovoren poleg njega.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - neobrazložen ugovor
Dolžnica mora poleg navedbe ugovornih dejstev predložiti tudi dokaze, sicer je takšen ugovor šteti za neobrazložen. Neobrazložen ugovor pa je neutemeljen.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da obravnavano kaznivo dejanje ni bilo storjeno v silobranu ali v prekoračenem silobranu, ker okoliščina, da naj bi oškodovanka žalila obdolženca ter proti njemu pljunila, ne predstavlja takšnega napada za odvrnitev katerega, bi bila potrebna obramba, oziroma storilčevo ravnanje sploh ni bilo potrebno.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor dolžnika
V ugovoru zatrjevanega neujemanja saldov dolžnik sploh ne obrazloži, niti ne prilaga nobenih dokazov za svoje trditve. Tako nedoločne navedbe niso relevanten ugovorni razlog, saj je zatrjevano neujemanje knjigovodskih evidenc okoliščina na dolžnikovi strani, ki nima nikakršne zveze z obstojem in izvršljivostjo upnikove terjatve.
Neplačilo dolžniku s strani družbe S... d.o.o., v stečaju, je razmerje s tretjim, ki nima zveze z upnikovo terjatvijo do dolžnika.
izpolnitev obveznosti iz vrednostnega papirja - nova dejstva v pritožbi v postopku v gospodarskih sporih
Če je dolžniku - toženi stranki - naloženo plačilo zneska, navedenega v menici, ki jo je izdal v zavarovanje svoje obveznosti po kreditni pogodbi, ne more šele v pritožbi uspešno uveljavljati razloga, da je del zneska, navedenega v menici, že poravnal.
Če upnik predlaga začasno odredbo v zavarovanje terjatve na vrnitev akceptnega naloga, ta pa je bil že poslan APP na unovčenje, je za odločitev o predlogu krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je podružnica APP, pri kateri se vnovčuje akceptni nalog.
ugovor zoper sklep o izvršbi - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija v celoti in ugovor obrazloži v skladu s 53. členom ZIZ, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja ter nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in ustrezno ocenilo vse okoliščine, ki vplivajo na odmero in izbiro kazenske sankcije ter obdolžencu za obravnavani kaznivi dejanji izreklo po vrsti in višini primerno kazensko sankcijo.
Rok določen v 143. členu ZD v katerem morajo zapustnikovi upniki zahtevati ločitev zapuščine je prekluzivne narave. Ko gre za spor o obsegu zapuščine med dediči in tretjimi osebami, ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka. Tretja oseba lahko svoj zahtevek uveljavi v pravdi, kadar to želi, ne glede na tek zapuščinskega postopka.
ZOR člen 80, 270, 271, 272, 273, 274, 275, 276, 80, 270, 271, 272, 273, 274, 275, 276.
pogodbena kazen - predčasen odstop od pogodbe
Sodišče sme po četrtem odstavku člena 80 ZOR na zahtevo zainteresirane stranke zmanjšati preveliko aro, in zmanjšati pogodbeno kazen, če spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta obveznosti nesorazmerno visoka (člen 274 ZOR). Tak princip je potrebno uporabiti tudi pri dogovorjeni pavšalni odškodnini zaradi predčasnega odstopa od pogodbe.