Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in je bila zato sodba o tem, zakaj sodišče prve stopnje ni verjelo obtoženčevemu zagovoru, ki je storitev kaznivega dejanja zanikalo, pravilno in popolno ugotovljeno.
ogrožanje varnosti pri delu - kazenska odgovornost
Podana je kazenska odgovornost odgovorne osebe za varnost in zdravje pri delu na gradbišču, če ta ne zagotovi, da je fasadni oder vsak trenutek v takšnem stanju, da služi svojemu namenu, zaščiti delavcev pred morebitnimi padci.
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZPP člen 169, 169/4, 169, 169/4.
oprostitev plačila sodne takse
Določila četrtega odstavka 169. člena ZPP, ki govorijo o tem, da si lahko sodišče tudi po uradni dolžnosti preskrbi tam navedene potrebne podatke in obvestila, ne odvezujejo stranke, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks ravnanja, ki ji ga nalaga drugi odstavek 169. člena ZPP in tretjega odstavka 13. člena ZST. Ta le povedo, da sodišče pri odločanju o uveljavljani taksni oprostitvi ni omejeno le na podatke in obvestila vsebovane v po stranki predloženem potrdilu o premoženjskem stanju, temveč lahko opravi tudi samo potrebne poizvedbe glede okoliščin, ki vplivajo na odločitev.
Če stranka, ki ji je treba vročiti pisanje, na tem naslovu sploh ne stanuje, potem ji na tem naslovu tudi nadomestne vročitve ni mogoče opraviti, saj stanovalci niso člani njenega gospodinjstva.
Tožena stranka je resda tožnici del odškodnine že izplačala 28.4.1997, dejstvo pa je, da je, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, o obstoju in višini svoje nadaljnje obveznosti glede dodatnih 5 % invalidnosti izvedela šele po tem, ko je bilo predloženo v tem pravdnem postopku pridobljeno mnenje izvedenca medicinske stroke, medtem ko je odškodnino v višini za 4 % invalidnost izplačala tožnici na podlagi ugotovitev svojega zdravnika cenzorja. Tako se pokaže prvostopna odločitev o tem, da je tožena stranka dejansko glede izplačila obveznosti nadaljnje odškodnine v višini 160.000,00 SIT zašla v zamudo šele s 25.2.1999 povsem pravilna.
ZIZ člen 15, 30, 31, 44, 15, 30, 31, 44. ZPP člen 380, 380/2, 380, 380/2.
seznam dolžnikovega premoženja
Upnik, po čigar predlogu je bila dovoljena izvršba z več sredstvi izvršbe, izvršba pa je bila doslej opravljena le na denarna sredstva na dolžnikovih računih, z navajanjem, da je prejel obvestilo, da upnik pri Banki x ne posluje z žiro računom s partijo št. ... in da nima možnosti seznanitve s premoženjem dolžnika ni verjetno izhajal, da s sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan. Pritožba upnika zoper sklep sodišča prve stopnje s katerim je zavrnilo njegov predlog, da pozove dolžnika k predložitvi seznama svojega premoženja, se zavrne.
prenehanje delovnega razmerja pri samostojnem podjetniku
V skladu z novo pravno ureditvijo o samostojnem podjetniku in ob odpravi obrtnika (in obratovalnice) kot posebne statusnopravne organizacijske oblike, je potrebno razlog za prenehanje delovnega razmerja po 1. alinei 125. člena ZDR uporabiti oz. razlagati v povezavi z določbami ZGD. Gre za primere, ko pride do prenehanja poslovanja na temelju volje podjetnika v skladu s 1. odstavkom 76. člena ZGD.
Če samostojni podjetnik preneha opravljati eno od dejavnosti (ukinitev dejavnosti mehanična popravila motornih vozil), še naprej pa opravlja ostale dejavnosti (trgovina na drobno z rezervnimi deli, birotehnika ...), lahko delavcu preneha delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu po določbah 33. do 36. člena ZDR, ne pa na podlagi 1. alinee 125. člena ZDR.
Kolektivna pogodba elektrogospodarstva člen 32, 32/1, 32/1-1, 32/1-2. ZDSS člen 19.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - razporeditev delavca na delo v drug kraj - zadržanje izvršitve odločbe
Delovno sodišče ne more z začasno odredbo zadržati izvršitve odločbe o razporeditvi delavca na delo v drug kraj (iz poslovne enote na sedež družbe), hkrati pa zadržati v veljavi tisti del sklepa, ki se nanaša na razporeditev delavca na drugo delovno mesto, ki je zahtevnejše in višje ovrednoteno, če je to delovno mesto sistemizirano le na sedežu družbe, ne pa tudi v poslovni enoti, v kateri je delavec opravljal delo do sporne razporeditve.
Delovno razmerje pri zasebnem delodajalcu ni vezano na delovanje obratovalnice, temveč na zasebnega delodajalca, pri čemer tožniku z odjavo obratovalnice delovno razmerje ni prenehalo, zaradi česar je do datuma, ko je dejansko delal za zasebnega delodajalca, upravičen do vseh pravic iz delovnega razmerja, vključno do nadomestila plače.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost
S pravnomočnostjo sklepa o preiskavi je potrjen utemeljen sum, da je obdolženec storil kazniva dejanja, zaradi katerih je bila preiskava uvedena. Senat pa je ob podaljšanju pripora pravilno ugotovil, da se stopnja utemeljenega suma z izvedbo dokazov o preiskavi nikakor ni zmanjšala.
Zahtevo za izdajo odločbe Zavoda za zdravstveno varstvo in zavarovanje v zadevi začasne nezmožnosti za delo mora zavarovanec oz. tožnik vložiti v 8-dnevnem roku od prejema mnenja zdravniške komisije II. stopnje, sicer je taka zahteva prepozna in jo zavod zavrže.
Tožena stranka ni imela vnaprej izdelanih kriterijev za ugotavljanje trajno presežnih delavcev, niti ni imela glede uporabe kriterija delovne uspešnosti določenih meril, na podlagi katerih bi se lahko dejansko ugotovila delovna uspešnost delavcev oz. zaključilo, da je bila tožničina delovna uspešnost enaka kot pri ostalih delavcih, zato delavki na podlagi navedenega kriterija ni moglo zakonito prenehati delovno razmerje.
denarni zahtevek - sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Ker so določila sporazuma, sklenjenega med tožnico in toženko o prenehanju delovnega razmerja, o tem, da so z dnem podpisa sporazuma med strankama urejene vse medsebojne pravice in obveznosti, jasne, tožnica ni upravičena do regresa za letni dopust, saj se je s podpisom temu odpovedala.
O predlogu za odpravo pripora proti položitvi varščine, vsebovanem v pritožbi obtoženca zoper sklep sodišča prve stopnje o podaljšanju pripora do pravnomočnosti sodbe, v skladu z določbo 1. odst.
199. člena ZKP odloča zunajobravnavni senat prvostopnega sodišča.
ZPP (1977) člen 15, 354, 354/2, 15, 354, 354/2. ZPPSL člen 144, 144/1, 144, 144/1.
nadaljevanje prekinjenega postopka - zamuda roka - zavrženje tožbe
15-dnevni rok iz 1. odstavka 144. člena ZPPSL velja tudi za vložitev predloga za nadaljevanje postopka. Če stranka, ki je že pred začetkom stečajnega postopka vložila tožbo pred delovnim sodiščem, ne zahteva nadaljevanja prekinjenega postopka v 15 dneh od vročitve napotitvenega sklepa stečajnega senata, ne izkazuje več pravnega interesa za izdajo ugotovitvene sodbe, zato je potrebno tožbo zavreči.
Izpodbijana druga sodba v odločitvi, da se za čas od 1.3.1998 preživnina zviša na znesek 16.000,00 SIT, vsebuje že pravnomočno odločitev o zvišanju preživnine od navedenega obdobja na znesek 14.000,00 SIT. Z odločitvijo, da je zmožnostim primeren očetov prispevek k preživljanju hčerke 16.000,00 SIT mesečno, čeprav ima boljše premoženjske razmere, ni drugič poročen in nima drugih mladoletnih otrok, je sodišče preostanek preživninskega bremena v znesku 34.000 SIT (v čemer je vštet tudi znesek otroškega dodatka, ki za enega otroka znaša 8.150,00 SIT) mesečno očitno naložilo na materina ramena. Ne samo, da je sodišče pomanjkljivo navedlo razloge glede višine očetovega prispevka, ampak je glede te odločitve povzročilo nejasnost in nasprotje med razlogi sodbe.
Delodajalec lahko zakonito odloči o posamični pravici, obveznosti in odgovornosti delavca le z pismenim sklepom, ki mora zaradi delavčeve možnosti uveljavljanja pravic vsebovati izrek, obrazložitev in pravni pouk. Delavcu mora biti izdan individualni posamični akt delodajalca.
Delodajalec ni zakonito odločil o obveznosti delavca (razporeditev) s sklepom, ki ga je sprejel organ upravljanja (svet zavoda), ker delavcu ni izdal pisnega sklepa, zato delavcu pripada prejšnja plača, določena s pogodbo o zaposlitvi.
Za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo mora biti dokazano, da upravičenec ne more samostojno opravljati večine oz. vseh osnovnih življenjskih potreb, določenih v 1. odst. 148. čl. ZPIZ, zato za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ne zadošča, da zaradi zdravstvenih težav ne more samostojno opravljati le nekaterih osnovnih življenjskih potreb.