Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in dobro obrazložilo, da je oškodovanca poškodoval po nosu prav obtoženi z udarcem s čelom v glavo. Kazenska sankcija - nepogojna - je ustrezna.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v pravočasnem ugovoru navedel, da sklepu o izvršbi ugovarja, zato je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi 2. odst. 55.a člena ZIP sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, in zadevo odstopilo pristojnemu sodišču.
Tožba tožeče stranke, ki ne vsebuje tožbenega zahtevka, je nepopolna vloga. Če tako vlogo stranka sama popravi, preden to od nje zahteva sodišče, se šteje, da je bila kot popolna vložena že, ko je bila sodišču izročena prvič.
Kadar se glavna obravnava začne v nenavzočnosti obtoženca, ko so izpolnjene vse procesne predpostavke, da se mu sodi v nenavzočnosti skladno z določilom 3. odst. 307. čl. Zakona o kazenskem postopku, pa je treba pri vsakem naroku za glavno obravnavo, na katerem se glavna obravnava nadaljuje, ponovno presoditi ali so dejansko podani pogoji, da se glavna obravnava nadaljuje, torej ali so na obravnavi navzoči vsi, katerih navzočnost na glavni obravnavi je obvezna, oziroma v primeru, kadar kateri od obtožencev ni navzoč, ali so podani pogoji, da se mu sodi v nenavzočnosti. Na vsakem naroku za glavno obravnavo tudi na narokih za nadaljevanje glavne obravnave, morajo biti tako izpolnjeni pogoji zato, da se glavna obravnava lahko opravi. Na narok za glavno obravnavo pa obtoženec ni bil pravilno vabljen (118. čl. Zakona o kazenskem postopku). Sodišče prve stopnje je tako v nasprotju z določilom 3. odst. 307. čl. Zakona o kazenskem postopku opravilo glavno obravnavo v nenavzočnosti obt. J.D. Tako pa je zagrešilo kršitev zakona, na katero mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje, in je bilo zato potrebno sodbo v obsodilnem delu po uradni dolžnosti razveljaviti.
Prvostopno sodišče je nepravilno štelo, da je tožeča stranka umaknila tožbo v celoti, saj je podala v navedeni zadevi le delni umik. Zato v delu v katerem ni umaknila ne pride v poštev uporaba 1. odst. 193. čl. ZPP.
Če stranka, ki ji je treba vročiti pisanje, na tem naslovu sploh ne stanuje, potem ji na tem naslovu tudi nadomestne vročitve ni mogoče opraviti, saj stanovalci niso člani njenega gospodinjstva.
Zaradi ugotovitve, da je kazenski pregon absolutno zastaral, je sodišče druge stopnje ob reševanju zagovornikove pritožbe po uradni dolžnosti izdalo zavrnilno sodbo.
ZPP (1977) člen 5, 5/1, 186, 186/1, 5, 5/1, 186, 186/1. ZIP člen 35, 35/2, 35, 35/2.
določenost zahtevka
Sklicevanje na specifikacijo, ki jo je tožeča stranka kot posebno prilogo hkrati s predlogom za izvršbo poslala na sodišče, ne zadošča za izdajo sklepa o izvršbi. Za plačilo obresti bi tožeča stranka morala postaviti določen zahtevek za vsak posamezen račun, specifikacijo pa predložiti kot dokaz.
Prepoved odtujitve in obremenitve določene nepremičnine na podlagi izdane začasne odredbe omejuje dolžnikovo razpolagalno sposobnost glede te nepremičnine. Z zaznambo začasne odredbe v zemljiški knjigi pa upnik ne pridobi prednostnega vrstnega reda pri poplačilu iz nepremičnine, če je zoper dolžnika uveden stečajni postopek.
Kljub izrecni navedbi, da se pritožuje zoper 1. točko izreka prvostopne sodbe, pa tožena stranka svoje pritožbe v tem delu ni obrazložila, pač pa je obširno pojasnjevala, zakaj ni dolžna plačati tudi najemnine za marec 1996. Ker pa je zaradi umika tega dela tožbe prvostopno sodišče izdan sklep o izvršbi za znesek 142.441,00 SIT razveljavilo (3. točka izreka izpodbijane odločbe), je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v 1. točki preizkusilo le v mejah uradnega preizkusa iz 2. odstavka 365. čl. PP.
Zoper sklep je dovoljena pritožba (1. odst. 9. člena ZIZ), vendar le osebi, ki ima to pravico, sicer je pritožba nedovoljena (3. odst. 343. člena ZPP/99 v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker pritožbo ni vložila stranka (4. tč. 16. člena ZIZ), jo je potrebno zavreči kot nedovoljeno.
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in je bila zato sodba o tem, zakaj sodišče prve stopnje ni verjelo obtoženčevemu zagovoru, ki je storitev kaznivega dejanja zanikalo, pravilno in popolno ugotovljeno.
izvršilni postopek - seznam dolžnikovega premoženja - kaznovanje dolžnika
Sodišče prve stopnje določbe 5. odst. 31. člena ZIZ ne bi smelo tolmačiti v smislu obveznega izreka denarne kazni dolžniku, ki ni pristopil na narok za ugotovitev svojega premoženja. Sodišče bi namreč glede na okoliščine konkretnega primera moralo ponovno, to je kljub dolžnikovemu izostanku z naroka, odrediti, da predloži seznam svojega premoženja (6. odst. 31. člena ZIZ).
Oceno sodišča prve stopnje, da besede v pritožbi "pa tudi vi gospa sodnica, ki boste to brala, bi bil že skrajni čas, da naredite spravo do drugače mislečih, kajti v preteklosti je bila vaša rodbina vedno na strani revolucionarjev, ki kot je sedaj znano, niso le-ti spoštovali nobene etike, morale in pravice do življenja," niso negativna vrednostna sodba in da ni viden namen zaničevanja, je pravilna.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - nedopusten pritožbeni razlog
Sodbe, s katero je bil končan gospodarski spor v postopku majhne vrednosti, ni dopustno izpodbijati zaradi zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.