Obdolženi rednih dohodkov nima, preživlja pa se s priložnostnim delom, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da mora plačati stroške kazenskega postopka.
Oceno sodišča prve stopnje, da besede v pritožbi "pa tudi vi gospa sodnica, ki boste to brala, bi bil že skrajni čas, da naredite spravo do drugače mislečih, kajti v preteklosti je bila vaša rodbina vedno na strani revolucionarjev, ki kot je sedaj znano, niso le-ti spoštovali nobene etike, morale in pravice do življenja," niso negativna vrednostna sodba in da ni viden namen zaničevanja, je pravilna.
izvršilni postopek - seznam dolžnikovega premoženja - kaznovanje dolžnika
Sodišče prve stopnje določbe 5. odst. 31. člena ZIZ ne bi smelo tolmačiti v smislu obveznega izreka denarne kazni dolžniku, ki ni pristopil na narok za ugotovitev svojega premoženja. Sodišče bi namreč glede na okoliščine konkretnega primera moralo ponovno, to je kljub dolžnikovemu izostanku z naroka, odrediti, da predloži seznam svojega premoženja (6. odst. 31. člena ZIZ).
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - nedopusten pritožbeni razlog
Sodbe, s katero je bil končan gospodarski spor v postopku majhne vrednosti, ni dopustno izpodbijati zaradi zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Prvostopno sodišče je nepravilno štelo, da je tožeča stranka umaknila tožbo v celoti, saj je podala v navedeni zadevi le delni umik. Zato v delu v katerem ni umaknila ne pride v poštev uporaba 1. odst. 193. čl. ZPP.
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZPP člen 169, 169/4, 169, 169/4.
oprostitev plačila sodne takse
Določila četrtega odstavka 169. člena ZPP, ki govorijo o tem, da si lahko sodišče tudi po uradni dolžnosti preskrbi tam navedene potrebne podatke in obvestila, ne odvezujejo stranke, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks ravnanja, ki ji ga nalaga drugi odstavek 169. člena ZPP in tretjega odstavka 13. člena ZST. Ta le povedo, da sodišče pri odločanju o uveljavljani taksni oprostitvi ni omejeno le na podatke in obvestila vsebovane v po stranki predloženem potrdilu o premoženjskem stanju, temveč lahko opravi tudi samo potrebne poizvedbe glede okoliščin, ki vplivajo na odločitev.
Tudi namestitev določene naprave, ki povzroča hrup ali kakšne druge imisije, zaradi katerih je otežkočena uporaba določenega prostora, lahko predstavlja motilno dejanje.
Čeprav je, gledano s stališča okolja, interes družbe, da se stari objekti obnavljajo, dejstvo, da ima eden od solastnikov večja sredstva, ki jih lahko nameni v ta namen, ne more prevagati, če drugi od solastnikov nedeljive stvari svoj večji interes izkazuje s potrebo po bivanju v takšnem objektu.
Prepoved odtujitve in obremenitve določene nepremičnine na podlagi izdane začasne odredbe omejuje dolžnikovo razpolagalno sposobnost glede te nepremičnine. Z zaznambo začasne odredbe v zemljiški knjigi pa upnik ne pridobi prednostnega vrstnega reda pri poplačilu iz nepremičnine, če je zoper dolžnika uveden stečajni postopek.
Tožena stranka je resda tožnici del odškodnine že izplačala 28.4.1997, dejstvo pa je, da je, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, o obstoju in višini svoje nadaljnje obveznosti glede dodatnih 5 % invalidnosti izvedela šele po tem, ko je bilo predloženo v tem pravdnem postopku pridobljeno mnenje izvedenca medicinske stroke, medtem ko je odškodnino v višini za 4 % invalidnost izplačala tožnici na podlagi ugotovitev svojega zdravnika cenzorja. Tako se pokaže prvostopna odločitev o tem, da je tožena stranka dejansko glede izplačila obveznosti nadaljnje odškodnine v višini 160.000,00 SIT zašla v zamudo šele s 25.2.1999 povsem pravilna.
dejansko stanje - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če niso razjasnjena pomembna nasprotja med obtožbo in oškodovančevo izpovedbo ter med njegovo in pričino izpovedbo glede odločilnih dejstev. Zato je potrebno takšno sodbo razveljaviti.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1, 201/1-3.
podaljšanje pripora
Utemeljenost suma kot temelj odločitev o podaljšanju pripora je bila z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovljena. Dva dni po storjenem kaznivem dejanju je bil obdolžencu zasežen del ukradenih predmetov pri čemer se je za neresničnega izkazal zagovor enega od soobdolžencev, da je kaznivo dejanje storil sam, saj so bile na kraju storitve najdene prstne sledi tretjega soobdolženca, pri četrtem pa prav tako del ukradenih predmetov. Pritožba obdolženčevega zagovornika je bila zato zavrnjena kot neutemeljena.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in dobro obrazložilo, da je oškodovanca poškodoval po nosu prav obtoženi z udarcem s čelom v glavo. Kazenska sankcija - nepogojna - je ustrezna.
Kljub izrecni navedbi, da se pritožuje zoper 1. točko izreka prvostopne sodbe, pa tožena stranka svoje pritožbe v tem delu ni obrazložila, pač pa je obširno pojasnjevala, zakaj ni dolžna plačati tudi najemnine za marec 1996. Ker pa je zaradi umika tega dela tožbe prvostopno sodišče izdan sklep o izvršbi za znesek 142.441,00 SIT razveljavilo (3. točka izreka izpodbijane odločbe), je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v 1. točki preizkusilo le v mejah uradnega preizkusa iz 2. odstavka 365. čl. PP.
Zoper sklep je dovoljena pritožba (1. odst. 9. člena ZIZ), vendar le osebi, ki ima to pravico, sicer je pritožba nedovoljena (3. odst. 343. člena ZPP/99 v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker pritožbo ni vložila stranka (4. tč. 16. člena ZIZ), jo je potrebno zavreči kot nedovoljeno.
Gre za dejansko spremembo motenjske tožbe, saj se ta sedaj nanaša na povsem drugo zemljišče. Tako spremembo bi bilo mogoče (ob vseh drugih okoliščinah, ki sicer dopuščajo spremembo tožbe), opraviti v zakonsko določenem subjektivnem roku 30 dni od dneva, ko je tožnik zvedel za motenje in storilca. Po preteku tega roka je tako modificirano tožbo šteti kot prepozno.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v pravočasnem ugovoru navedel, da sklepu o izvršbi ugovarja, zato je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi 2. odst. 55.a člena ZIP sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, in zadevo odstopilo pristojnemu sodišču.
Ker torej pred vložitvijo tožbe tožeča stranka toženo stranko pozivala k mirni rešitvi spora, ta pa na opomine reagirala, ne gre za situacijo iz 157. člena ZPP.