ZTLR člen 70, 70/2, 78, 78/1, 70, 70/2, 78, 78/1. ZPP (1977) člen 370, 370.
motenje posesti
Če je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je potrebno izpodbijano sodbo kajpak razveljaviti. Pravde zaradi motenja posesti niso glede tega nikakršna izjema.
ZIP člen 8, 8/4, 55a, 55a/2, 55a/5, 8, 8/4, 55a, 55a/2, 55a/5.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - sklep o ugovoru - pritožba
V zadevah, v katerih je bil do uveljavitve ZIZ izdan sklep o izvršbi, se za pravni sredstvi (ugovor in pritožbo) zoper njega in ob njunem reševanju uporabi ZIP. Ker je bil v obravnavani zadevi sklep o izvršbi izdan pred dnem uveljavitve novega zakona, je torej potrebno ob reševanju ugovora in pritožbe uporabiti določbe ZIP. V skladu z določbo petega odstavka 55.a člena ZIP pa ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni treba obrazložiti.
Sklenitvi glavne pogodbe na podlagi veljavne predpogodbe se lahko pogodbena stranka uspešno upira le v primeru, če dokaže okoliščine iz 6. odst. 45. čl. ZOR.
Lastninska pravica se pridobi po samem zakonu na podlagi pravnega posla in z dedovanjem. Lastninska pravica se pridobi tudi z odločbo državnega organa na način in pod pogoji, kot to določa zakon.
ZIZ člen 273, 273/1-3, 273/2, 273, 273/1-3, 273/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - višina denarne kazni
Višine denarne kazni zaradi uresničitve prepovedi spreminjanja stvari, na katere meri terjatev, upniku ni treba navesti v predlogu za izdajo začasne odredbe, ampak jo določi sodišče.
Ob ugotovitvi, da predstavlja znesek 13.000 DEM samo glavnico posojila, pa postanejo brezpredmetna toženkina izvajanja o oderuških obrestih, na katere mora sodišče ob podanih objektivnih in subjektivnih elementih res paziti po uradni dolžnosti. Kot sledi iz povedanega, tudi po oceni pritožbenega sodišča iz posojilne pogodbe in drugih izvedenih dokazov ne izhaja, da so bile obresti sploh dogovorjene.
Če dedni dogovor ne vsebuje določbe o delitvi morebiti naknadno najdenega zapustnikovega premoženja, sodišče izda sklep s katerim prisodi to premoženje dedičem tako, kot so dedovali po prvem sklepu o dedovanju.
Količina lesa, ki ga je toženi stranki dobavila tožeča stranka, je bila sporna. Prvostopno sodišče bi zato moralo ugotoviti tudi to sporno dejstvo. Ker tega ni storilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Določba 2. odst. 4. člena ZTLR se smiselno uporablja tudi za služnostno pravico. V nasprotju z njenim namenom je, če poskuša služnostni upravičenec lastniku zemljišča prepovedati vožnjo po poti, ki jo je za svoje potrebe uredil na lastnikovem zemljišču.
Izpovedbe obeh oškodovancev tekom postopka, ko sta bila večkrat zaslišana in so bile opravljene tudi prepoznave, so si različne prav v tem, kdo in na kakšen način ju je udaril.
Teh različnih izpovedb sodišče prve stopnje sploh ni ocenjevalo in tudi ni navedlo, na katere izpovedbe je oprlo svojo odločitev in iz katerih razlogov, kot to nalaga določba sedmega odstavka 344. člena ZKP. Ker sodba nima razlogov, je ni moč preizkusiti in je tako podana bistvena kršitev določba kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Okoliščina, da je obtoženka del naročenega blaga plačala ter v ta namen tudi odprla žiro račun in za svoje poslovanje najela poslovni prostor, nedvomno ne pritrjuje trditvam v obtožnici, vloženi za kaznivo dejanje goljufije, da je ravnala z goljufivim namenom že ob sklenitvi pogodbe z oškodovancem, zaradi česar je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko jo je v dvomu oprostilo. Višje sodišče je zato pritožbo državnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno.
ZOR člen 99, 99/2, 919, 919/3, 1089, 99, 99/2, 919, 919/3, 1089.
vsebina pogodbe - poravnava - delno poplačilo - predujem
Pri presoji vsebine sporne delne poravnave je potrebno ugotoviti voljo in namen strank ob sklenitvi pogodbe in nato presoditi ali je šlo res za poravnavo ali pa za dogovor o delnem poplačilu terjatve kot predujmu.
zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje - zavarovalnina za poškodovano vozilo in za primer smrti voznika in potnikov - ugovor izgube zavarovalnih pravic - zapadlost zavarovalnine in tek obresti
Sicer pa je pritožbeno prepričanje, da tožena stranka vse do odločitve prvostopnega sodišča glede spornega dejstva alkoholiziranosti voznika, torej do izdaje prvostopne sodbe, ni mogla priti v zamudo z izplačilom zavarovalnine, zmotno. Ker je bil z izpodbijano sodbo ugotovljen obstoj obveznosti zavarovalnice, to pomeni, da je bil predpravdni zahtevek tožnikov do zavarovalnice utemeljen že v času njegove vložitve in to tako glede zavarovalnine zaradi smrti voznika kot glede materialne škode po času njene ugotovitve s strani zavarovalnice, zaradi česar je bilo upiranje plačilu s strani zavarovalnice neupravičeno. Torej bi morala tožena stranka v skladu s svojimi Splošnimi pogoji obe zahtevani zavarovalnini izplačati v tam določenih rokih, kakršne pravilno ugotavlja in pri svoji odločitvi uporabi prvostopno sodišče. Takrat je namreč nastala obveznost plačila tožene stranke, saj je bil njen ugovor o izgubi zavarovalnih pravic tožeče stranke zaradi vožnje voznika zavarovanega vozila pod vplivom alkohola, neutemeljen. Pritožbeno razumevanje drugega odstavka 919. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, ki naj bi potrjevalo stališče tožene stranke, da je v zamudo z izplačilom zavarovalnine prišla šele z izdajo prvostopne sodbe je nesprejemljivo, saj bi pomenilo odložitev in s tem razvrednotenje plačila zavarovalnine po času njenega nastanka oz. njene zapadlosti, pa čeprav se je šele v pravdnem postopku, sproženem zaradi zavrnitve plačila zavarovalnine izkazalo, da zavrnitev plačila ni bila utemeljena. Drugi odst. 919. čl. ZOR, ki pravi - da če je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, začne teči ta rok od dneva, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti - glede časa obstoja ugotavljanja obveznosti zavarovalnice gotovo nima v mislih teka pravdnega postopka, da bi se lahko tožena stranka v primeru neuspeha v pravdi brez finančnih posledic izogibala plačilu, pač pa le za primer, ko zavarovalnica dvomi v obstoj in višino svoje obveznosti, za preverjanje obstoja in višine obveznosti ter za sprejetje odločitve glede izplačila zavarovalnine določa "potreben čas", ki pa mora biti po prepričanju pritožbenega sodišča v okviru razumnega roka. V takšnem roku se je končno odločila tudi sama tožena stranka, čeprav napačno, ko je odklonila izplačilo zavarovalnine zaradi vinjenosti voznika, čeprav je bila (ali bi morala biti ob ustrezni skrbnosti) opozorjena na nepravilnosti pri odvzemu telesnih tekočin pokojnega voznika na samem dokumentu oziroma "naročilu za zdravniško preiskavo in odvzem krvi in urina zaradi ugotovitve alkoholiziranosti" Inštituta za sodno medicino, saj se je s tem spornim dejstvom lahko seznanila (oziroma bi se morala) le iz navedenega dokumenta, iz katerega izhaja navedeni zapis kot opomba. Stališče, ki ga zagovarja tožena stranka, bi končno lahko privedlo tudi do zlorab pri izplačilih zavarovalnin, čeprav pritožbeno sodišče ne zatrjuje, da je bilo tako v obravnavanem primeru.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - neobrazložen ugovor - prepozen ugovor
Ugovor proti sklepu o izvršbi je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa. Ugovor, vložen po preteku ugovornega roka, je prepozen in ga je kot takega potrebno zavreči.
Ugovor mora biti obrazložen. To pomeni, da dolžnik sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova izpodbija le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo. V konkretnem primeru se dolžnik v ugovoru sklicuje na dejstvo, ki bi ga lahko uveljavljal le v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. To pa ne more biti ugovorni razlog, saj sodišče v izvršilnem postopku ne presoja pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, temveč tega le še prisilno izvrši.