Ni mogoče s preprosto računsko operacijo (seštevek deležev tožnice in delitev na polovico) ugotoviti enak odstotek (46/100) tožničinega solastninskega deleža tako na nepremičninah kot tudi premičninah, pri tem pa se sklicevati na prosti preudarek po določbi 223. člena ZPP/77.
Če taksa ni plačana v naknadnem roku, se šteje, da je upnik predlog umaknil. Gre za situacijo, ko upnik takse sploh ne plača in ne za situacijo, ko ne predloži potrdila.
Urgenca za pospešitev postopka, ki zgolj opozarja na prepočasno delovanje sodišča, ni obrazložena vloga, zato gre odvetniku nagrada le za kratek dopis, ne pa po vrednosti predmeta izvršbe.
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 51, 51/2, 52. ZIP člen 251c, 251c.
nepremičnina - nedopustnost izvršbe - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem zakoncev
Za odločitev v pravdi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na 1/2 nepremičnin, katerih zemljiškoknjižni lastnik je nakdanji tožničin mož, tožnica pa zatrjuje, da so te nepremičnine njuno skupno premoženje, je kot bistveno najprej treba rešiti vprašanje, od kdaj do kdaj je trajala zakonska zveza tožnica z njenim nekdanjim možem in ali je bila sporna nepremičnina pridobljena z delom v času trajanja zakonske zveze. Če se ugotovi, da predmetne nepremičnine predstavljajo skupno premoženje nekdanjih zakoncev, pa je v nadaljevanju treba ugotoviti, ali jih je tožničin mož obremenil brez ženinega soglasja. Če je bilo temu tako, je predmet izvršbe lahko le 1/2 nepremičnin, saj jih je tožničin mož lahko obremenil le do višine svojega deleža na skupnem premoženju. Dobrovernost toženca pri sklepanju sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice s tožničinim nekdanjim možem za odločitev ni bistvena okoliščina, saj so bile predmet sporazuma nepremičnine in ne premičnine.
ZPP (1977) člen 144, 144. ZIP člen 8, 8/3, 8, 8/3.
sklep o izvršbi - ugovor - prepozen ugovor - vročanje - odklonitev sprejema
Kadar dolžnik, na katerega je naslovljen sklep o izvršbi le tega brez zakonitega razloga noče sprejeti, ga vročevalec pusti v stanovanju ali pa nabije na vrata stanovanja. S tem se šteje, da je vročitev opravljena.
Ugotovitve datuma začetka zavarovanja ni dovoljeno zahtevati z ugotovitveno tožbo. Bistveno vprašanje je, ali je tožena stranka tožnika pravilno in pravočasno obvestila, da ne more skleniti zavarovalne pogodbe pod pogoji ponudbe.
stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - trajanje
Pri določitvi trajanja stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila je potrebno upoštevati tudi okoliščine, ki se nanašajo na kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po I. odst. 325. čl. KZ.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20569
KZ člen 217, 217/1, 217/4, 217, 217/1, 217/4. ZKP člen 358, 358-1, 358, 358-1.
goljufija - zakonski znak kaznivega dejanja
Iz opisa kaznivega dejanja v obtožbi ni razvidno, kakšno zmotno predstavo naj bi obdolženec ustvaril pri oškodovancu, zato dejanje nima znakov kaznivega dejanja.
Sodišče prve stopnje je dovolj obrazložilo, zakaj je ugotovilo, da je bil prav obravnavani starejši mladoletnik storilec kaznivega dejanja, ki ga je zanikal. Pritožba ni mogla omajati takih zaključkov sodišča prve stopnje.
preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja - odmera kazni
Odločitev sodišča prve stopnje, da obtožencu prekliče pogojno obsodbo izrečeno s prejšnjo sodbo, je pravilna. Pogojno obsodbo je sodišče prve stopnje preklicalo v času, ko je sodba, s katero je bila ta pogojna obsodba izrečena, že postala pravnomočna in je po tej sodbi že začela teči preizkusna doba. Obtoženec je storil novo kaznivo dejanje po izreku te pogojne obsodbe, preden je le-ta postala pravnomočna in se zato v takšnem primeru šteje, da gre za situacijo, ko se po izreku pogojne obsodbe ugotovi, da je obtoženec storil kaznivo dejanje prej, preden je bil pogojno obsojen.
odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev varnostnih predpisov - nesreča pri delu - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Tožena stranka bi morala poskrbeti za dodatno zaščito nizkega štedilnika s postavitvijo zaščitne zaslonke in poučiti tožnico o nevarnosti dela na ali ob nizkem štedilniku. Ker tega ni storila, je tožena stranka tožnici odgovorna za škodo, ki jo je slednja utrpela v delovni nesreči. Tožena stranka bi po 1. odst. 154. člena ZOR morala dokazati, da za to škodo ni kriva, kar ji pa ni uspelo, kot tudi ne, da je tožnica sama prispevala k nastanku škode.
Po členu 77 ZIZ je za odločanje o predlogu za izvršbo na premičnine krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari. Če upnik v predlogu ne navede lokacije stvari, je za odločanje o takem predlogu krajevno pristojno sodišče po sedežu stalnega ali začasnega prebivališča dolžnika oziroma njegovega sedeža.
nepopolna vloga - pooblastilo - postopek z nepopolno vlogo
Sodišče prve stopnje je zavrglo vlogo predlagatelja, ker jo je vložil pooblaščenec, ki ni predložil pooblastila. S tem je sodišče prve stopnje kršilo določilo 3. odst. 76. čl. ZKP.
Dejansko stanje v zvezi s kaznivim dejanjem ogrožanja varnosti je popolno in pravilno ugotovljeno, glede na dosedanjo neoporečnost in glede na težo kaznivega dejanja pa je v okviru pogojne obsodbe določena preizkusna doba predolga, zato je skrajšana na eno leto.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - malomarnost
Malomarnost obdolženke pri kršitvi cestnoprometnih predpisov se izkazuje s tem, da je zavila na parkirni prostor ob cesti čeprav je vedela za kolesarja, ki je peljal v smeri naravnost na kratki razdalji za njo, hitro na športnem kolesu, računajoč, da bo manever zavijanja končala pravočasno.
Tožeča stranka ni upravičena do odškodnine za premoženjsko škodo, ki jo predstavljajo stroški za priključitev "kontrolnika" telefonskih zvez, če ta škoda ni vzročno povezana z ugotovitvijo nedopustnega posega tožene stranke v tožničino osebnostno pravico.
dopolnilni sklep - postopek za delitev stvari v solastnini
Po poteku pritožbenega roka ni več mogoče zahtevati dopolnitve sklepa o razdelitvi nepremičnin, ki so bile v solasti udeležencev postopka, s tem da naj bi se določile obresti od vrednosti deleža, ki ga mora prevzemnik stvari plačati ostalim solastnikom.