sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delni umik predloga za izvršbo - neobrazložen ugovor
V teku izvršilnega postopka lahko upnik v celoti ali delno umakne izvršilni predlog. V kolikor je bil umik izvršilnega predloga vložen pred dolžnikovim ugovorom, izvršilno sodišče na podlagi 1. odst. 43. člena ZIZ ustavi izvršbo v obsegu upnikovega umika, utemeljenost dolžnikovega ugovora v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ pa nato presoja le v delu, v katerem izvršilni predlog ni bil umaknjen. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so zato točne upnikove pritožbene navedbe o napačni presoji dolžnikovega ugovora v smislu 2. odst. 53. člena v zvezi z upnikovo terjatvijo, za katero izvršilni postopek ni bil ustavljen. Ugovor zoper sklep o izvršbi mora biti namreč v skladu z 2. odst. 53. člena ZIZ obrazložen. V njem mora dolžnik navesti tista pravno pomembna dejstva, ki bi lahko, če bi se izkazala za resnična, pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi in predložiti dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje. V kolikor dolžnik navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen.
nesporna dejstva - izdaja sodbe brez razpisa naroka
Sodišče lahko v gospodarskem sporu izda sodbo brez naroka samo, če dejstva med strankama niso sporna, torej ko ena stranka prizna dejstva, ki jih je navedla druga stranka.
Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja kot neutemeljeno.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik svojih ugovornih navedb glede upnikovega dolga do "sestrske firme" sploh ne obrazloži glede tega, kako naj bi zatrjevani upnikov dolg do tretje osebe vplival na pravno razmerje med strankama tega postopka. Tudi ostalih ugovornih navedb dolžnik ne obrazloži, niti ne predlaga nikakršnih dokazov, zato je njegov ugovor neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - subjektivna sprememba tožbe
Družbenik d.o.o., katera je prenehala po skrajšanem postopku, ki je podal izjavo o prevzemu obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, je njen pravni naslednik, zaradi česar se spremembi tožbe v tem smislu ne more upirati.
Terjatev iz pogodbe, s katero se je hipotekarni dolžnik zavezal, da bo vplačal kapitalski vložek v denarju v določeno družbo, je denarna terjatev, ki jo je dopustno zavarovati s hipoteko.
Naročnik del z ugovorom o pretiranosti cene izvedenih del ni uspel, ker je bilo ugotovljeno, da so bila dela zaračunana skladno s predračunom, ki je bil naročniku poslan pred izdajo njegove naročilnice za izvedbo del.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - ugovor po izteku roka
Povsem pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je dolžnikove ugovorne navedbe o neustreznosti izvršilnega naslova z izpodbijanim sklepom zavrnilo kot neutemeljene v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Dolžnikove pritožbene navedbe v zvezi z dogovorom o plačevanju ter o tem, da je terjatev že v celoti poplačana, bi ob pogojih iz 56. čl. ZIZ utegnile pomeniti ugovor po izteku roka. Ker tak ugovor rešuje sodišče prve stopnje, se sodišče druge stopnje ni spuščalo v zadevne navedbe.
Za spor, v katerem se izpodbija dolžnikovo pravno dejanje izven stečaja in vrednost spora ne presega 2.000.000,00 SIT, je stvarno pristojno okrajno in ne okrožno sodišče.
ZPP člen 355, 355/1, 370, 370/1, 355, 355/1, 370, 370/1.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje ni ocenjevalo tistega dela izvedeniškega mnenja, v katerem je izvedenec ugotavljal dejstva, odločilna za obseg opravljenega dela, tožena stranka pa je obsegu opravljenih del ugovarjala, zato je ostalo odločilno dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
kreditna pogodba - odstop od pogodbe - sklenitev nove pogodbe
Tožena stranka ni dokazala svojih trditev, da sta pravdni stranki sklenili novo pogodbo s katero sta uredili način vračila nevrnjenih denarnih sredstev po razdrti kreditni pogodbi, saj ni predložila nove pisne pogodbe o tem.
ZPP (1977) člen 82, 83, 83/1, 83/2, 138, 82, 83, 83/1, 83/2, 138. ZPP člen 353, 353.
zavrženje pritožbe - procesna sposobnost stranke - vročanje sodnih pisanj skrbniku za poseben primer
V primeru, da je bil tožniku v socialnem sporu določen skrbnik za poseben primer zaradi tožnikove procesne nesposobnosti, tožnik ne more samostojno opravljati dejanj v postopku. Pritožba zoper sodbo, ki jo je vložil tožnik, se zavrže.
Če bi bil dolg kot predmet pogodbe o prevzemu dolga nedoločljiv, bi bila taka pogodba nična. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je predmet pogodbe v tem primeru dovolj jasno določen.
Predlog upnika za izdajo začasne odredbe z izročitvijo sporne stvari v hrambo in tožbeni zahtevek na izročitev te stvari upniku nista identična, in je zato možno izdati začasno odredbo z izročitvijo sporne stvari v hrambo.
Notranje razmerje med organizatorji prireditve nima vpliva na pogodbeno razmerje, ki ga je vzpostavil eden izmed prirediteljev s tretjo osebo s svojo naročilnico. V pogodbenem razmerju s tretjim je bil le tisti od soorganizatorjev, ki je sklenil (z naročilnico) pogodbo s tretjim. Zato mora ta plačati naročena dela.
Pritožba zgolj ponavlja zagovor obdolženca, katerega je za nesprejemljivega pravilno ocenilo že sodišče prve stopnje in je v napadeni sodbi navedlo številne tehtne razloge, zakaj mu ni mogoče verjeti.