Obstoj soposesti stanovanjskih prostorov ni odvisen od tega, ali se spalnica uporablja za spanje in kuhinja za kuhanje, ampak je odvisen od tega, ali ima posestnik dejansko oblast nad posameznim stanovanjskim prostorom.
motenje posesti - dejansko stanje - motilno dejanje - restitucija
Ker gre očitno za več ventilov, ki omogočajo dotok vode v stanovanje, sta tožnika pravilno tožila na motenje posesti stanovanja v tistem delu, ki se nanaša na uporabo vode v stanovanju. V vzpostavitvenem delu zahtevka je sodišče prve stopnje naložilo tožencema odprtje ventila oziroma naložilo, da omogočita tožnikoma dosedanji dovod vode v stanovanje, kar pa tudi iz pritožbenih navedb ob času sojenja na prvi stopnji še ni bilo vzpostavljeno. Pravilno je, da je tožencema naloženo, da se v bodoče vzdržita takih in podobnih motitvenih dejanj
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20956
ZKP člen 371, 371/1-11, 371, 371/1-11.
hudo kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožba utemeljeno navaja, da se sodišče prve stopnje ni v zadostni meri ukvarjalo z odločilnim dejstvom, ki izhaja iz izvedeniškega mnenja izvedenca cestnoprometne stroke, da je na kritičnem odseku ceste (zaradi širine vozišča 4,10 metra) srečevanje nemogoče, če oba voznika pred srečevanjem ne prilagodita vožnje in položaja na vozišču. Prometna situacija (preglednost 92 metrov) pa je obema voznikoma, ki sta vozila drug proti drugemu, omogočala, da bi pravočasno reagirala na nevarnost in zagotovila pogoje za varno srečevanje. Ker izvedenec ni ugotovil, s kakšno hitrostjo je vozila oškodovanka iz nasprotne smeri, ter tudi ni upošteval vseh objektivnih podatkov za ugotovitev njene vožnje pred trčenjem, ki izhajajo iz skice prometne nezgode, obstaja dvom v pravilnost njegove časovno potne analize in s tem tudi zaključkov, ki iz te nepopolne analize izhajajo, in na katere je sodišče oprlo svojo odločitev, da je prometno nesrečo povzročil obtoženec, ker je pred nesrečo vozil po sredini vozišča in s tem onemogočil nasproti vozečemu vozilu srečanje in vožnjo mimo in ker ni takoj reagiral tako, da bi umaknil svoje vozilo k desnemu robu vozišča, zaradi česar je prišlo do trčenja med obema voziloma.
Dedni dogovor s tem, da je povzet v izrek sklepa o dedovanju, ne izgubi svoje pravne narave - t.j. pogodbe obligacijskega prava, ki jo je mogoče izpodbijatij le s tožbo, ne pa s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
preživnina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče mora pri določanju višine preživninske obveznosti poleg materialnih možnosti staršev ugotoviti tudi kolikšne so potrebe otroka. Če namesto tega zgolj navaja, da so potrebe otroka običajne, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Le ugotovitev sodišča prve stopnje, da prejema tožnica povprečne osebne dohodke in da svojih otrok ni dolžna sama preživljati, ne zadostuje za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks.
Na podlagi ocene izvedenih dokazov, zlasti izvedenskega mnenja, je pravilno sklepanje prvega sodišča, da je toženec motil posest tožeče stranke. Toženec, ki je edini imel dostop, je zamašil vod pod 3. revizijskim jaškom, s čimer je povzročil zamašitev kanala in dvig odpadne vode v 2. revizijskem jašku.
Upnik v obveznostnem razmerju je upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti poštevno v vsem,kot se glasi.
Za ugotovitveni izrek in odločitev v motenjskih zadevah tožnik nima pravnega interesa, pri umiku tožbe ni pravno relevantno, ali je bila tožba utemeljena.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovorni razlogi - seznam zaostalih obveznosti dolžnika
Seznam zaostalih obveznosti dolžnika s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda pristojni davčni organ, je na podlagi 2. tč. 2. odst. 17. člena ZIZ izvršilni naslov. V ugovoru zoper sklep z dne 30.11.1998, ki ima značaj sklepa o zavarovanju, zanj pa se na podlagi 239. čl. ZIZ uporabljajo določbe Zakona o izvršbi, dolžnik ni navedel takšnih razlogov, s katerimi bi lahko uspešno izpodbijal sklep, izdan na podlagi izvršilnega naslova.
Ker že v stečajnem postopku imetništvo delnic ni bilo prerekano, ampak je bilo nasprotno tožeči stranki izrecno priznano, pritožbena trditev, da je njen uspeh v tem, da ji je lastništvo delnic tožena stranka izrecno prvič priznala šele v tem postopku, ne drži. Po kriteriju uspeha v pravdi mora stranka, ki v pravdi popolnoma propade, nasprotni stranki povrniti njene stroške (1. odst. 154. člena ZPP/77).
Očitna pisna pomota je nedvomno nastala, ko je sodišče prve stopnje takso za odgovor na tožbo odmerilo v znesku 135.000,00 SIT, pri sami odmeri stroškov po stroškovniku pa upoštevalo napačen znesek 105.000,00 SIT.
ZPP člen 206, 339/1, 339/2, 339/2-14, 206, 339/1, 339/2, 339/2-14.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje
Prvostopno sodišče mora določno navesti razloge za prekinitev postopka, sicer v pritožbenem postopku prvostopne odločitve ni moč preizkusiti. Odločitev o reševanju predhodnega vprašanja se mora nanašati na pravno razmerje med subjektivno istimi pravdnimi strankami.
Škodo, ki izvira iz izkupa predrugačenega ali nepristnega čeka, trpi neresnični trasant nepristnega čeka le tedaj, če je bil kriv za izdajo nepristnega čeka. Imetnik tekočega računa, ki je čekovne blankete skupaj s čekovno kartico pustil v poslovnem kovčku v zaklenjenem avtomobilu na zavarovanem parkirišču, je delno kriv in soodgovoren za škodo zaradi tatvine čekov. Delno pa je za škodo odgovorna tudi banka, ki je bila o tatvini pravočasno obveščena, vendar pa notranje organizacije dela ni prilagodila tako, da bi preprečila zlorabo čekov.
ZOR člen 277, 277/2, 279, 279/2, 399, 399/1, 399/2, 400, 400/2, 277, 277/2, 279, 279/2, 399, 399/1, 399/2, 400, 400/2.
pogodbene obresti - zamudne obresti po pogodbeni obrestni meri
Stranki se lahko veljavno dogovorita, da bo v primeru zamude z izpolnitvijo dolžnik plačal zamudne obresti po obrestni meri, ki je višja od obrestne mere pogodbenih obresti. Omejitev iz 1. odst. 399. čl. ZOR velja med fizičnimi osebami, medtem ko najvišja dopustna pogodbena obrestna mera za druge subjekte ni predpisana.