vrnitev zaplenjena premoženja - nepravdni postopek
Če je bilo v postopku v zvezi z vrnitvijo zaplenjenega premoženja (na podlagi kazenske sodbe pred l. 1958) na prvi stopnji že odločeno, zadeva pa še ni bila pravnomočno končana pred uveljavitvijo noveliranega ZIKS, vstopi v novem postopku na mesto nasprotnega udeleženca Republika Slovenija.
umik obtožbe - oškodovanec - domneva o nenameravanem nadaljevanju pregona - opozorilo o posledici neopravičenega izostanka
Če oškodovanec ne pride na glavno obravnavo, čeprav je bil v redu povabljen ali pa mu vabila ni bilo mogoče vročiti, ker sodišču ni javil spremembe prebivališča ali naslova, pa tožilec na glavni obravnavi umakne obtožbo, se šteje, da oškodovanec ne namerava prevzeti pregona le pod pogojem, da je bil oškodovanec kot procesni udeleženec predhodno s strani sodišča opozorjen na posledice neupravičenega izostanka ali posledice opustitve dolžnosti iz 66. člena ZKP.
V potrdilu iz leta 1995 ni zapisa o izločitvi določenega zneska denarja kot posojila niti zapisa o posojilojemalčevi nameri, da bo po določenem času vrnil enak znesek denarja, prav tako niso opredeljeni kakšni drugi pogoji posojilnega razmerja Tožeči stranki torej ni uspelo dokazati trditve, da pri potrdilu iz leta 1995 gre za novo posojilo tožeče stranke tožencema, pač pa za obresti po posojilu iz leta 1993.
ZPP (1977) člen 351, 351/1, 351/2, 351, 351/1, 351/2.
nepopolna pritožba
Pravilna navedba oziroma označba izpodbijane sodbe sodi med obvezne sestavine pritožbe, sicer sodišče ne more vedeti, zoper katero sodbo se vlaga pritožba, zaradi česar tudi ni mogoče izpeljati pritožbenega postopka.
Tožeča stranka je prostovoljno poravnala tuj dolg, zato ji gredo zamudne obresti od dne, ko dolžnika postavi v novo zamudo (tokrat proti tožeči stranki).
ZTLR člen 77, 78, 78/2, 77, 78, 78/2. ZPP člen 191, 191/3, 378, 378/2, 442, 191, 191/3, 378, 378/2, 442.
motenje posesti - sprememba tožbe
Sprememba načina motilnega dejanja v tožbi predstavlja dopolnitev in popravo navedb, ne pa spremembe tožbe, kajti bistvena vsebina tožbe je, da tožnik ni mogel odkleniti vrat in priti v stanovanje.
Glede na to, da je bila pogoda sklenjena v pisni obliki in izvedena v zemljiški knjigi, samo dejstvo, ki ga zatrjuje pritožba, da je tožnik tudi po sklenitvi izročilne pogodbe še naprej uporabljal hlev in listnik, nima vpliva na veljavnost omenjene pogodbe, saj za veljavnost le te ni potrebno, da so nepremičnine tudi v naravi izročene v posest. Vpis v javno knjigo je namreč pri nepremičninah način izročitve, ki ga predvideva zakon.
ZOR člen 173, 174, 175, 176, 177, 173, 174, 175, 176, 177.
objektivna odgovornost - nevarna stvar
Sodišče druge stopnje nima pomislekov glede ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, da je bila tožena stranka imetnik stružnice. Pritožbenega sodišča tako ne prepričajo navedbe pritožbe o tem, da stružnica ni bila njihova last, saj takšne trditve dokazi, izvedeni na prvi stopnji, ne potrjujejo. Zato tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tožena stranka odgovarja za škodo, ki je tožniku nastala pri delu s stružnico kot nevarno stvarjo, po načelu objektivne odgovornosti.
Za strah je primerna odškodnina 50.000,00 SIT; tožniku gre le odškodnina za sekundarni strah, saj primarni ni bil ne dalj časa trajajoč ne posebej intenziven; za telesne bolečine 600.000,00 SIT glede na trajanje in stopnjo ter obseg bolečin kot tudi nelagodnosti med zdravljenjem; za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 400.000,00 SIT, saj je zmanjšanje nastalo v manjši meri, a je zaradi tožnikove sorazmerne mladosti treba upoštevati tudi trajanje škode v bodočnosti.
Ker se iz spisa ne da ugotoviti kdaj je bil rubež preložen, upniki pa trdijo, da so bili na kraju samem ter da sodnega izvršitelja ni bilo, sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti.
civilno procesno pravo - pravo intelektualne lastnine
VSL44015
ZASP člen 5, 5/1, 5, 5/1. ZPP člen 30, 30/1, 32, 32/2, 32/2-5, 30, 30/1, 32, 32/2, 32/2-5.
pristojnost - spor iz avtorske pravice
Presoja, ali gre za spor iz avtorske pravice, je odvisna od presoje vsebine pogodbe, na kateri tožeča stranka temelji svoj tožbeni zahtevek. Z njo se je tožnik zavezal, da bo uredil tečaje tujih jezikov, ki jih organizira tožena stranka. Tega dela ni mogoče opredeliti kot avtorskega, torej kot individualne intelektualne stvaritve z določenega področja ustvarjalnosti (1. odst. 5. člena ZASP), takšnega značaja pa mu tudi ne more dati pogodbeno določilo o naravi plačila po tej pogodbi - to določilo ima lahko vpliv le na način obračuna pogodbenega plačila.
razveza zakonske zveze - dodelitev otroka - začasna odredba - varstvo koristi otroka - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka
Za odločitev o dodelitvi otroka enemu izmed zakoncev ob razvezi je potrebno ugotoviti sklop konkretnih življenjskih okoliščin, v katerih so se znašli starši in otrok ob razpadu družine, pri čemer je pri tehtanju, kakšna odločitev je v skladu s koristmi otrok, potrebno predvsem ugotavljati dosedanje izvajanje obveznosti in predvidevati bodoče izvrševanje obveznosti, ki so staršem naložene v 4., 102. in 103. členu ZZZDR oziroma v ustreznih določbah Konvencije združenih narodov o otrokovih pravicah.
ZST člen 4, 4/2, 4/2-2, 4, 4/2, 4/2-2. ZPP člen 168, 168/3, 168, 168/3.
oprostitev plačila sodne takse
Sodišče oprosti stranko plačila sodne takse le, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana njena sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani.
varnostni ukrep - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - trajanje varnostnega ukrepa - ustavitev izvrševanja varnostnega ukrepa - obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti
Pri ponovni odločitvi glede trajanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu mora sodišče prve stopnje presoditi ali so še izpolnjeni pogoji za izvajanje tega varnostnega ukrepa v zdravstvenem zavodu, glede na njegovo kurativno naravo in namen ukrepa, da je odprava storilčeve nevarnosti ali pa so podani le še medicinski razlogi za izvajanje zdravstvenega ukrepa, to je zdravljenja ambulantno, kar pa pogojuje ustavitev varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.
S tem ko je toženec zamenjal ključavnico na lokalu v katerem je po pogodbi obratoval tožnik in mu s tem onemogočil vstop v lokal, potem ko tudi ta ni v celoti izpolnil svoje obveznosti, je očitno da je toženec razdrl pogodbo, tožnik pa, ko je zahteval vrnitev tistega, kar je že izpolnil, na to pristal.