Za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, odgovarjata zakonca nerazdelno, zato okoliščine, da toženka ni edina lastnica stanovanja ter da stanovanja v spornem obdobju ni uporabljala, je ne razbremenjujejo plačila stroškov stanovanja.
ZPPSL člen 15, 27, 27/2, 27/3, 71, 15, 27, 27/2, 27/3, 71. ZPP člen 110/2, 110/3, 110/2, 110/3.
ustavitev postopka prisilne poravnave - predujem za stroške - podaljšanje roka za plačilo predujma
V postopku prisilne poravnave se za vprašanja postopkovne narave po 15. členu v zvezi z 71. členom Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku in ne določbe Zakona o nepravdnem postopku, kot zmotno meni pritožnik. Določbe ZPP pa se uporabljajo le susbidiarno, torej le v primeru, če v ZPPSL ni drugače določeno. Posledice neplačila predujma v po sodišču odrejenem roku določa tretji odstavek 27. člena ZPPSL. Poravnalni senat v takem primeru postopek prisilne poravnave ustavi. Nobena smiselna uporaba določb drugih procesnih zakonov zato ni na mestu. Vsakršno podaljšanje sodno odrejenih rokov je namreč skladno z drugim in tretjim odstavkom 110. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL mogoče predlagati le, predno se rok izteče.
Ni mogoče s preprosto računsko operacijo (seštevek deležev tožnice in delitev na polovico) ugotoviti enak odstotek (46/100) tožničinega solastninskega deleža tako na nepremičninah kot tudi premičninah, pri tem pa se sklicevati na prosti preudarek po določbi 223. člena ZPP/77.
ZPP člen 185, 185/1, 191, 191/2, 185, 185/1, 191, 191/2.
naknadno sosporništvo - razširitev tožbe na drugo toženo stranko
Sodišče ne more nadomestiti privolitve tistega, na katerega naj se tožba razširi, s svojo odločitvijo, kakor to lahko stori iz razloga smotrnosti pri objektivni spremembi tožbe.
Navedba v predlogu za sodno določitev meje, da med sosednjima parcelama ni mejnikov, še ne pomeni, da meja ni sporna. Vkolikor bi bilo sodišče prve stopnje glede na tako vsebino predloga v dvomu glede obstoja tega dejstva, bi moralo ravnati v skladu s 108.členom ZPP in predlagateljico pozvati na dopolnitev predloga. Šele če ta predloga v določenem roku ne bi dopolnila, bi prišlo v poštev zavrženje predloga.
Združitev zadev v skupno obravnavanje po 1. odstavku 313. člena ZPP je stvar procesnega vodstva. Sodišče se za to odloči, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški, torej iz razlogov ekonomičnosti postopka. Glede na različno dejansko in pravno podlago obeh zahtevkov razlogov ekonomičnosti ni videti. Pritožbena trditev, da bi se z združitvijo obeh zadev razčistila medsebojna razmerja med pravdnima strankama, pa ni zakonski razlog za združitev zadev po 1. odstavku 313. člena ZPP.
invalidsko in pokojninsko zavarovanje - pravica do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oz. zaposlitev na drugem ustreznem delu - pogoj
Tožnik, invalid III. kategorije, kateremu je delovno razmerje prenehalo sporazumno, poleg tega pa se v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja ni prijavil na zavodu za zaposlovanje, ni upravičen do pravice do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oz. zaposlitev na drugem ustreznem delu po 124. čl.
ZPIZ, saj morata biti za priznanje te pravice izpolnjena oba pogoja kumulativno, in sicer da invalidu II. ali III. kategorije invalidnosti preneha delovno razmerje neodvisno od njegove volje in da se v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja prijavi na zavodu za zaposlovanje.
ZPP (1977) člen 467, 467/1, 467, 467/1. ZRTVS člen 15, 15/1, 15/6, 15, 15/1, 15/6.
RTV naročnina - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog
Obveznosti plačevanja RTV naročnine se stranka razbremeni le, če v skladu z Zakonom o radioteleviziji Slovenije odjavi TV sprejemnik. V pritožbenem postopku v sporu majhne vrednosti stranka ne more uveljavljati pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so očetovi dohodki nekoliko višji od materinih in ker mati sama skrbi za otroke, ki ima večje potrebe, je utemeljen tožbeni zahtevek na višji preživnini, kljub rojstvu novega otroka na toženčevi strani.
Ker je nepremičnina na podlagi prostorskega plana opredeljena kot nezazidano stavbno zemljišče, je potrebno tudi odškodnino zanjo določiti kot za nezazidano stavbno zemljišče. Glede na s prostorskim planom spremenjen status zemljišča, ga namreč ni več mogoče ocenjevati kot kmetijsko zemljišče in ugotavljati, kakšno vrednost bi to doseglo na trgu kot kmetijsko zemljišče.
krivdna odgovornost - upravljalec - smučarska škoda
Pet cm novega snega še ne pomeni takih razmer na smučišču, ki bi terjale, da upravljalec smučišče zapre. Odgovornost je krivdna in je za pravilno uporabo materialnega prava treba uporabiti vse okoliščine škodnega dogodka.
ZGD člen 134, 580, 580/5, 580/6, 134, 580, 580/5, 580/6.
kapitalska družba - odgovornost družbenikov
Z določbami ZGD v določenih rokih neusklajene obstoječe kapitalske družbe v zasebni lastnini se niso preoblikovale v družbe z neomejeno odgovornostjo, temveč se je izpostavila (le) dodatna neomejena subsidiarna odgovornost družbenikov oz. delničarjev. Ker pa so se morale takšne neusklajene kapitalske družbe likvidirati, je imela obravnavana določba ZGD pomen le na relativno kratko časovno obdobje. Zato je ta odgovornost družbenikov lahko bila vezana le na čas, ki ga je ZGD postavil za zadnji rok uskladitve, torej (le) za obveznosti, ki so za družbo nastale od izteka roka za uskladitev do likvidacije, oz. še 5 let po prenehanju družbe.
ZOR člen 934, 934/1, 934/2, 934/9, 934, 934/1, 934/2, 934/9.
zavarovanje
V primeru dvojnega zavarovanja je za veljavnost pogodbe odločilna poštenost ali nepoštenost sklenitelja zavarovanja v času sklenitve druge zavarovalne pogodbe.