Sodišče prve stopnje je kritično ocenilo zagovor obdolženca in izpoved priče, ki je bila očividec prometne nesreče. Izpoved priče je ocenilo kot verodostojno in obdolženca utemeljeno spoznalo za krivega očitanega mu kaznivega dejanja.
Upnik je pravočasno plačal sodno takso in o tem tudi predložil sodišču dokaz, zato ni bilo podlage za izdajo sklepa, s katerim je predlog za izvršbo štet za umaknjen.
Glasovalne pravice prednostnim delnicam ni moč izključiti le z naštevanjem pravic, ki jih takšne delnice dajejo.
V konkretnem primeru je osnovni kapital tožene stranke razdeljen na delnice, ki se glasijo na 100 DEM, in delnice, ki se glasijo na 100 SIT. Izhodišče za opredelitev razmerja med navadnimi delnicami in spornimi prednostnimi delnicami zato v konkretnem primeru ne more biti njihova nominalna vrednost. Ta je v konkretnem primeru le matematično lahko skupni imenovalec vseh delnic, ki jih je tožena stranka izdala, k opredelitvi razmerij med delničarji pa ne pripomore.
Sklep skupščine delniške družbe je zaradi postopkovne napake izpodbojen le, če je ta potencialno kavzalna.
začasna odredba - neznatna škoda - subjektivna nevarnost
Subjektivna nevarnost, ki naj bi jo dolžnik povzročil s svojim ravnanjem, mora biti konkretizirana.
Tako kot mora upnik navesti dejstva in predlagati dokaze, ki kažejo na verjeten obstoj nevarnosti, ki grozi bodoči uresničitvi njegove terjatve, mora tudi navesti dejstva in predlagati dokaze, ki ga osvobajajo dolžnosti dokazovanja te nevarnosti (Triva - V. Belajec - m. Dik: Sudsko izvršno pravo - Opći dio, Informator - Zagreb 1980, stran 356, 21). Gole trditve o tem, da predlagana začasna odredba dolžniku ne bi povzročila škode, ker bo dolžnik še vedno lahko nemoteno posloval in sklepal posle, brez kakršnih koli dodatnih utemeljitev in dokazov, ne izkazujejo, da dolžnik s predlagano začasno odredbo ne bi pretrpel škode, oziorma da bi pretrpel le neznatno škodo.
invalidsko zavarovanje - pravica do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom
1. Za presojo o pravici do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom je bistveno, na kakšni podlagi je bil tožnik zavarovan ob nastanku invalidnosti. Od tega vprašanja odvisno, ali se nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom odmeri na način, določen v 131. čl. ZPIZ (zavarovanci iz 8., 9. in 10. čl.
ZPIZ) ali pa v 132. čl. ZPIZ (vsi ostali zavarovanci iz 11. do 24. čl. ZPIZ).
2. Nadomestilo se odmeri samo enkrat, saj ima značaj rente, ter ga zavarovanci obdržijo, četudi so kasneje prerazporejeni na novo drugo ustrezno delo, na katerem je lahko plača večja ali pa manjša od plače, določene s pogodbo o zaposlitvi ali prvi razporeditvi po nastanku invalidnosti na drugo ustrezno delo.
Ker je tožena stranka razpolagala s spornim stanovanjem kljub prepovedi iz 1. odst. 88. člena ZDEN, pripada tožeči stranki, ob dejstvu, da bi bila v denacionalizacijskem postopku upravičena do vrnitve premoženja v naravi, denarna odškodnina.
Če tožnik ni uspel v pravdi le z neznatnim delom zahtevka, pa glede tega dela zahtevka niso nastali posebni stroški, je upravičen do povrnitve vseh stroškov postopka.
Sodišče lahko izreče denarno kazen dolžniku, če v nasprotju z odločitvijo sodišča opravlja dejanja, ki lahko upniku povzročijo nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo
V potrdilu iz leta 1995 ni zapisa o izločitvi določenega zneska denarja kot posojila niti zapisa o posojilojemalčevi nameri, da bo po določenem času vrnil enak znesek denarja, prav tako niso opredeljeni kakšni drugi pogoji posojilnega razmerja Tožeči stranki torej ni uspelo dokazati trditve, da pri potrdilu iz leta 1995 gre za novo posojilo tožeče stranke tožencema, pač pa za obresti po posojilu iz leta 1993.
ZPP (1977) člen 351, 351/1, 351/2, 351, 351/1, 351/2.
nepopolna pritožba
Pravilna navedba oziroma označba izpodbijane sodbe sodi med obvezne sestavine pritožbe, sicer sodišče ne more vedeti, zoper katero sodbo se vlaga pritožba, zaradi česar tudi ni mogoče izpeljati pritožbenega postopka.
Ker se iz spisa ne da ugotoviti kdaj je bil rubež preložen, upniki pa trdijo, da so bili na kraju samem ter da sodnega izvršitelja ni bilo, sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti.
Tožeča stranka je prostovoljno poravnala tuj dolg, zato ji gredo zamudne obresti od dne, ko dolžnika postavi v novo zamudo (tokrat proti tožeči stranki).
Če stranka, ki je podala predlog za oprostitev plačila sodnih taks, svojemu predlogu ni priložila listin iz 2. odst. 169. čl. ZPP oziroma 3. odst. 13. čl. Zakona o sodnih taksah, takšna vloga ni nepopolna v smislu 108. čl. ZPP in ne zahteva ukrepanja po 270. čl. ZPP. Zakon v 165. čl. le natančneje določa, s katerimi dokazi stranka dokazuje okoliščine, ki so pomembne za presojo upravičenosti stranke, da jo sodišče oprosti plačila sodnih taks. Če stranka svojemu predlogu dokazov ni priložila, jo sodišče pozove z dopisom, da dokaze predloži, s pojasnilom, da bo v nasprotnem primeru predlog zavrnilo (ker stranka ni dokazala, da obstajajo razlogi, da jo sodišče oprosti plačila sodnih taks).
ZIZ člen 226, 226/2, 226/3, 226, 226/2, 226/3. ZPP člen 366, 366.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - denarna kazen - stroški odgovora na pritožbo zoper sklep
Če dolžnik ne izpolni obveznosti, ki jo lahko izpolni samo on, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni. Stroški odgovora na pritožbo zoper sklep po zakonu niso potrebni stroški.
zasebni tožilec - vabilo na glavno obravnavo - presumpcija umika tožbe - nepristop na glavno obravnavo - prošnja za preložitev glavne obravnave - pooblaščenec zasebnega tožilca
Poslano opravičilo pooblaščenca zasebnega tožilca, da se glavne obravnave ne bodo mogli udeležiti, ne zavezuje sodišča prve stopnje, da bi moralo glavno obravnavo preklicati, saj je bil na prejšnji obravnavi zasebni tožilec seznanjen z datumom in posledicami svojega izostanka ter je zato sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ob ugotovitvi, da niti zasebni tožilec niti njegovi pooblaščenci na glavno obravnavo niso pristopili, kazenski postopek s sklepom ustavilo, ker je štelo, da je zasebni tožilec tožbo umaknil.