Prvostopno sodišče je tudi Z.T. prisodilo vtoževano terjatev, čeprav ni vstopila v pravdo kot stranka na strani prve tožeče stranke.
Vendar ker po določilu 3. odst. 365. čl. ZPP/77 na prekoračitev tožbenega zahtevka pritožbeno sodišče pazi le na zahtevo strank, pritožba pa na to kršitev ne opozarja, sodišče druge stopnje tej procesni nepravilnosti ni posvečalo večje pozornosti.
Sodišče druge stopnje do dneva, ko je bila pritožba umaknjena, odločbe še ni izdalo, zato je skladno z 2. odst. 334. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ ugotovilo, da je dolžnik pritožbo umaknil.
Sodbo na podlagi pripoznave je mogoče s pritožbo izpodbijati iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti. Stranka pa tega ni izkazala.
revizija - sodba vojaškega sodišča - politični zapornik - pogoji za vložitev revizije - poprava krivic
Izvenobravnavni senat okrožnega sodišča v Ljubljani je utemeljeno zavrnil obsojenčevo zahtevo za revizijo pravnomočne kazenske sodbe Vojaškega sodišča v Novem sadu, saj se glede na določbo 22. čl. Zakona o popravi krivic, (Ur.list RS št. 59/96) sme vložiti zahteva za revizijo le zoper sodbe, izdane v času od 15.5.1945 do 2.7.1990 na ozemlju sedanje Republike Slovenije. Višje sodišče je zato kot pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo obsojenca, ki je zmotno menil, da bi bilo potrebno njegovemu zahtevku ugoditi glede na določbo 3. odst. 2. čl. tega zakona, ki pa se nanaša le na priznanje statusa bivšega političnega zapornika.
zasebni tožilec - vabilo na glavno obravnavo - presumpcija umika tožbe - nepristop na glavno obravnavo - prošnja za preložitev glavne obravnave - pooblaščenec zasebnega tožilca
Poslano opravičilo pooblaščenca zasebnega tožilca, da se glavne obravnave ne bodo mogli udeležiti, ne zavezuje sodišča prve stopnje, da bi moralo glavno obravnavo preklicati, saj je bil na prejšnji obravnavi zasebni tožilec seznanjen z datumom in posledicami svojega izostanka ter je zato sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ob ugotovitvi, da niti zasebni tožilec niti njegovi pooblaščenci na glavno obravnavo niso pristopili, kazenski postopek s sklepom ustavilo, ker je štelo, da je zasebni tožilec tožbo umaknil.
ZOR člen 939, 940, 939, 940. ZTVCP člen 164, 209, 164, 209.
zavarovanje pred odgovornostjo - izguba pravic iz obveznega zavarovanja - ugotavljanje alkoholiziranosti
V času veljavnosti ZTVCP petkratni preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, opravljen v nasprotju s tehničnimi navodili proizvajalca, ni pomenil izmika preiskavi alkoholiziranosti, če toženec ni onemogočil strokovnega preizkusa alkoholiziranosti oziroma odvzema krvi in urina.
Ker je tožena stranka razpolagala s spornim stanovanjem kljub prepovedi iz 1. odst. 88. člena ZDEN, pripada tožeči stranki, ob dejstvu, da bi bila v denacionalizacijskem postopku upravičena do vrnitve premoženja v naravi, denarna odškodnina.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 270, 270/1, 270/2, 270/3.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoj
Ker upnik izkazuje za verjetno le, da njegova terjatev obstoji oziroma da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, ne zatrjuje pa nevarnosti, da bo zaradi dolžnikovega ravnanja z njegovim premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena niti ne da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, ni pogojev za izdajo začasne odredbe po 270. čl. ZIZ.
zastavna pravica - seznam zaostalih obveznosti dolžnika
Na podlagi seznama zaostalih obveznosti dolžnika dovoljeno zavarovanje terjatev z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini še ne spreminja dolžnikovega premoženjskega stanja in ne ogroža preživljanja dolžnika.
pridobitev stanovanjske pravice - določitev imetnika stanovanjske pravice
Ob izselitvi imetnika stanovanjske pravice imajo uporabniki stanovanja pravice, kot da bi imetnik stanovanjske pravice umrl ob pogoju, da so najmanj dve leti živeli skupaj z imetnikom, preden je nehal uporabljati stanovanje. Po preteku dveh let je stanodajalec izgubil pravico zahtevati izselitev po čl. 18/5 ZSR. To je imelo za posledico, da je uporabnik pridobil pravice, ki so bile po načinu in obsegu enake stanovanjski pravici.
ZST člen 13, 13. ZPP člen 168, 168/5, 169, 168, 168/5, 169.
oprostitev plačila sodne takse
Sodišče lahko oprosti stranko plačila sodnih taks le izjemoma, in sicer le v primeru, če bi bila s plačilom teh občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.
plačilni nalog - odločba o glavni stvari - obličnost avtorskih pogodb - honorar - odločanje po prostem preudarku
Ob izdaji plačilnega naloga so bili podani zakoniti pogoji za njegovo izdajo (1. odstavek 446. člena ZPP), po ugovoru tožene stranke pa je sodišče prve stopnje pravilno meritorno odločalo o zahtevku. Temelj obveznosti ne more biti račun, temveč pogodba ali zakon.
Honorar je plačilo, ki gre avtorju ne le na podlagi pogodbe, temveč že na podlagi samega zakona, kolikor z oblično pogodbo ni drugače dogovorjeno.
Višino plačila je sodišče prve stopnje določilo ob uporabi določbe 223. člena ZPP. Pri tem je kot primerno merilo uporabilo znesek honorarja za avtorsko polo po prilogi k sporazumu o pravicah, obveznostih in odgovornosti založniških organizacij in avtorjev pri sklepanju pogodb. Ali je tožena stranka podpisnica tega sporazuma ali ne, ni pomembno. Sodišče prve stopnje ga namreč ni uporabilo kot zavezujoč pravni vir.
Kadar glavoboli, težja koncentracija in vrtoglavice obstajajo le v času bolniškega staleža neposredno po poškodbi, je odškodnina za take težave zajeta že v znesku, prisojenem za prestane telesne bolečine.