ZIZ člen 133, 133/3, 134, 134/2, 133, 133/3, 134, 134/2.
izvršba na plačo - končanje izvršilnega postopka - odgovornost za opuščeno odtegnitev - delodajalec - izvršba zoper delodajalca
Ob vložitvi predloga za izvršbo zoper delodajalca na podlagi 134. člena ZIZ izvršilni postopek z izvršbo na dolžnikovo plačo ni bil končan, ker upnik ni bil poplačan, izvršba pa tudi ni bila ustavljena. Zato ni bilo podlage za zavrnitev upnikovega predloga.
Tudi le eden od staršev odgovarja za škodo, ki jo drugemu povzroči njegov otrok. Zato je možno s tožbo zahtevati povrnitev škode, le zoper enega od njiju, saj odgovarjata solidarno.
Upnik je pravočasno plačal sodno takso in o tem tudi predložil sodišču dokaz, zato ni bilo podlage za izdajo sklepa, s katerim je predlog za izvršbo štet za umaknjen.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
Dolžnica je sicer navedla dejstvo, ki bi utegnilo preprečevati izvršbo v smislu 8. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ (del dolga je poravnan), vendar je navedena trditev povsem nekonkretizirana, saj dolžnica sploh ne pove, kdaj, kako in kolikšen del dolga je poravnala. Poleg tega dolžnica za navedeno trditev ni priložila nikakršnega dokaza. Nadaljnje ugovorne navedbe, da dolžnica ne more plačati dolga, ker dolgujejo njej, niso ugovorni razlog, ki bi preprečeval dovolitev izvršbe v smislu 55. čl. ZIZ.
Sodbo na podlagi pripoznave je mogoče s pritožbo izpodbijati iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti. Stranka pa tega ni izkazala.
izvršilni naslov - procesna predpostavka za izvršbo
Obstoj izvršilnega naslova je glede na namen izvršilnega postopka procesna predpostavka za dovolitev izvršbe, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti.
V pritožbi upnik ostaja le pri trditvah, da predlagana vrsta začasne odredbe dožniku ne bi povzročila škode, ne da bi zaradi ugotavljanja potrebne stopnje verjetnosti svojih trditev predložil ustrezna dokazila. Zgolj vrsta predlagane začasne odredbe pa sama po sebi takšne verjetnosti ne izkazuje.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega razloga iz 1. odst. 55. čl.
ZIZ. Mednje tako ne spada možnost, da upnik ne bo v celoti poplačan v izvršilnem postopku, na kar opozarja dolžnik. Trditve, da so bile nepremičnine, katerih prodajo v izvršilnem postopku predlaga upnik, prodane posameznim individualnim kupcem, pa so presplošne in nedokazane, zato jih niti ni moč preizkusiti. Sicer pa tudi ta trditev ni ugovorni razlog. Po določbi 1. odst. 64. člena ZIZ lahko tisti, ki izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Tako pravico ima torej tretja oseba, ne pa dolžnik.
začasna odredba - neznatna škoda - subjektivna nevarnost
Subjektivna nevarnost, ki naj bi jo dolžnik povzročil s svojim ravnanjem, mora biti konkretizirana.
Tako kot mora upnik navesti dejstva in predlagati dokaze, ki kažejo na verjeten obstoj nevarnosti, ki grozi bodoči uresničitvi njegove terjatve, mora tudi navesti dejstva in predlagati dokaze, ki ga osvobajajo dolžnosti dokazovanja te nevarnosti (Triva - V. Belajec - m. Dik: Sudsko izvršno pravo - Opći dio, Informator - Zagreb 1980, stran 356, 21). Gole trditve o tem, da predlagana začasna odredba dolžniku ne bi povzročila škode, ker bo dolžnik še vedno lahko nemoteno posloval in sklepal posle, brez kakršnih koli dodatnih utemeljitev in dokazov, ne izkazujejo, da dolžnik s predlagano začasno odredbo ne bi pretrpel škode, oziorma da bi pretrpel le neznatno škodo.
Sodišče ni dolžno poučiti zakonite zastopnice stranke, ki trdi, da je prava nevešča stranka, da je zadeva zaključena in da ne bo več razpisalo glavne obravnave, zato je treba šteti, da je stranka zamudila rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ker pa ni vložila v 15 dneh od dneva zamude naroka za glavno obravnavo.
ZPP člen 189, 189/1, 189, 189/1. ZIZ člen 1, 1/1, 15, 240, 1, 1/1, 15, 240.
postopek za zavarovanje terjatve - litispendenca
ZIZ ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale obstoj postopka za zavarovanje terjatve. Zato pride glede tega v poštev smiselna uporaba določb ZPP na kar napotuje 15. člen ZIZ. Za vprašanja v zvezi z obstojem postopka zavarovanja je potrebno smiselno uporabljati določbe ZPP, ki urejajo obstoj pravde (189. člen).
invalidsko zavarovanje - pravica do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom
1. Za presojo o pravici do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom je bistveno, na kakšni podlagi je bil tožnik zavarovan ob nastanku invalidnosti. Od tega vprašanja odvisno, ali se nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom odmeri na način, določen v 131. čl. ZPIZ (zavarovanci iz 8., 9. in 10. čl.
ZPIZ) ali pa v 132. čl. ZPIZ (vsi ostali zavarovanci iz 11. do 24. čl. ZPIZ).
2. Nadomestilo se odmeri samo enkrat, saj ima značaj rente, ter ga zavarovanci obdržijo, četudi so kasneje prerazporejeni na novo drugo ustrezno delo, na katerem je lahko plača večja ali pa manjša od plače, določene s pogodbo o zaposlitvi ali prvi razporeditvi po nastanku invalidnosti na drugo ustrezno delo.
Obdolženčevo sposobnost razsojanja in obvladovanja v času, ko je vbrizgal heroin pokojnemu oškodovancu, je sodišče prve stopnje ugotavljalo s pomočjo izvedenke nevropsihiatrične stroke in slednja pri obdolžencu ni ugotovila nič takega, kar bi bistveno vplivalo na njegovo prištevnost.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Dolžnikov ugovor ni utemeljen, saj niti ne zatrjuje, da je z upnikom dosegel sporazum o odlogu izpolnitve obveznosti v smislu 9. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ. Dejstvo, da dogovori o odlogu izpolnitve šele potekajo, ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ.
Po mnenju centra za kriminalistično tehnične preiskave ni mogoče očitati nepristranosti zgolj zato, ker center deluje v sestavi ministrstva za notranje zadeve, kajti center nima niti funkcije odkrivanja kaznivih dejanj in storilcev, niti kazenskega pregona, ampak je to strokovna služba, ki je ni mogoče enačiti s funkcijo policije. Neutemeljene so pritožbene navedbe, češ da izsledki telefonskih pogovorov v predkazenskem postopku ne morejo biti podlaga za sodbo, kajti telefonski pogovori so bili posneti na podlagi zakonite odredbe preiskovalnega sodnika.
ZOR člen 154, 154/1, 154/3, 177, 154, 154/1, 154/3, 177.
odškodninska odgovornost
Za pravilno oceno odgovornosti tožene stranke za tožnikovo škodo, za oceno torej, ali je tožnikova škoda v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, je potrebno ugotoviti, ali je tožnik lahko z zatrjevano telesno poškodbo še kar 10 dni delal brez zdravnikove pomoči na svojem delovnem mestu.
V naročilnici piše "naročeno testiranje in izdaja potrdila". Gre za vsebino in obseg del, ki naj bi jih opravil tožnik za toženo stranko.
Vendar ta del naročilnice določa samo in zgolj le opravila, ki naj bodo izvršena, pogoj za izvršitev vseh teh del pa se nahaja v načinu plačila, kjer pa je na naročilnici jasno zapisano "plačilo po ponudbi".
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM30062
KZ člen 224, 224/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
bistvena kršitev - razlog
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, in sicer o tem, iz katerih razlogov sodišče prve stopnje ni sledilo modifikaciji obtožbe okrožne državne tožilke na zadnji glavni obravnavi, ko obdolžencu očita, da je z obravnavanim kaznivim dejanje oškodovanki povzročil škodo v višini 70.000,00 SIT.