Pritožba nima prav, ko trdi, da obstaja nasprotje med izrekom in razlogi napadene sodbe glede vrste naklepa, s katerim je obdolženec storil obravnavano kaznivo dejanje. Sodišče prve stopnje v razlogih res navaja, da pri obdolžencu ugotavlja eventualni naklep, vendar ta ugotovitev v ničemer ne nasprotuje izreku sodbe. V njem namreč ni zapisano, da bi obdolženec ravnal z direktnim naklepom.
odškodninska odgovornost šole - škoda - pouk telesne vzgoje
Če je igra, ki jo je učitelj izbral izmed standardnih iger, uvrščena med igre za ogrevanje in vsebuje pozitivne karakteristike ter se prostega gibanja po prostoru ne da izključiti, učitelj pa je podal navodila za izvedbo igre in igro nadzoroval, ni mogoče očitati, da mu je igra ušla iz rok in da ni ravnal tako, kot je treba.
Na podlagi napačnega zaključka, da upnik ni pravočasno sporočil pravilnega dolžnikovega naslova (sedeža), je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da se izvršba iz dejanskih razlogov ne more opraviti.
sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pritožba - pritožbeni razlog
Upnik je v pritožbi navajal le dejstva, ki se tičejo dejanskega stanja in utemeljenosti njegovega zahtevka, ne pa tudi razlogov iz katerih bi sklep sodišča prve stopnje lahko izpodbijal. Izpodbijani sklep se lahko preizkuša glede relativnih bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka po 1. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, med katere sodi tudi pravilna uporaba 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena in 62. člena ZIZ, samo, če jih pritožnik izrecno uveljavlja v pritožbi, teh pa upnik ni uveljavljal.
predlog za izvršbo - plačilo sodne takse za predlog za izvršbo - plačilo po roku
Določba 4. odst. 40. člena ZIZ zakonsko domnevo o umiku predloga za izvršbo predvideva le v primeru, če taksa niti v naknadnem roku ni bila plačana. Upnik je dolgovano sodno takso plačal po preteku 15 dnevnega naknadnega roka. Ker pa sodišče prve stopnje glede na zamudo naknadnega roka do plačila dolgovane sodne takse izpodbijanega sklepa še ni izdalo, le-tega po plačilu sodne takse kljub določilu 4. odst. 40. člena ZIZ ne bi smelo več izdati.
Sodišče prve stopnje je kritično ocenilo zagovor obdolženca in izpoved priče, ki je bila očividec prometne nesreče. Izpoved priče je ocenilo kot verodostojno in obdolženca utemeljeno spoznalo za krivega očitanega mu kaznivega dejanja.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - utemeljen ugovor dolžnika - negativno dejstvo
Dolžnik smiselno trdi, da ni porabil toliko vode, kot mu je zaračunal upnik. Za svoje trditve sicer ne prilaga nobenih dokazov, vendar glede na takšne ugovorne navedbe dokazov niti ne more predložiti. Ugovor, da upnikova terjatev sploh ni nastala, pomeni negativno dejstvo, ki ga dolžnik po sami naravi stvari niti ne more dokazovati, pač pa lahko (in mora) upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstaja, zato je dolžnik s takšnimi navedbami obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Glede na tako nejasne in nepopolne verodostojne listine, kot jih je predložil upnik, dolžnik po oceni pritožbenega sodišča niti ni mogel bolj obrazloženo ugovarjati. Zato je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Dopolnitev nujnega deleža se zahteva z zmanjšanjem oporočnih razpolaganj in z vrnitvijo daril, pri čemer se izračunanje nujnega deleža in razpoložljivega dela zapuščine opravi po pravilih iz 28. člena in nasl. Zakona o dedovanju.
najemna pogodba - prenehanje pogodbe - poslovni prostor
Neizpolnjevanje obveznosti najemojemalca je razlog, da najemna pogodba sklenjena za določen čas preneha s potekom časa, pa čeprav sta stranki k taki pogodbi dodali aneks, ki najemojemalcu avtomatično podaljšuje prvotno določen čas najema.
odlog izvršbe - izvršba na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet - izločitev sredstev
Zakonska posledica odloga izvršbe na dolžnikov predlog je izločitev ustreznega zneska denarnih sredstev, ne pa sprostitev (deblokada) zarubljenih denarnih sredstev.
ZPP člen 149, 149/1, 149/5, 295, 149, 149/1, 149/5, 295.
vročilnica - vročanje - osebno vročanje - glavna obravnava v odsotnosti toženca
V obravnavanem primeru je na vročilnici zapisan le datum prejema, podpis prejemnika in podpis vročevalca, ni pa nobene zaznambe, da je bilo pisanje izročeno komu drugemu, oziroma kakšno je razmerje med naslovnikom (tožencem) in prejemnikom. Iz takšne vročilnice pa v skladu z določbami 149. člena ZPP (1977) izhaja le, da je prejemnik sam naslovnik pošiljke, torej toženec. Potrdilo o vročitvi (vročilnica) je verodostojna listina in ta velja za resnično, če toženec ne dokaže nasprotno.
ZLPP člen 11, 13, 13/2, 11, 13, 13/2. ZPPSL člen 36, 143, 143/5, 36, 143, 143/5.
prodaja nepremičnine v stečaju - zahteva denacionalizacijskega upravičenca - izločitvena pravica
Po določbi 36 čl. ZPPSL imajo upravičenci Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij v skladu z 11. čl. ZLPP poseben status v stečajnem postopku. Denacionalizacijski upravičenec ne more zahtevati, da se odločba sodišča o ugotovitvi izločitvene pravice (ko še ni pridobil pravnomočne odločbe v denacionalizacijskem postopku o vrnitvi nepremičnine), izvrši na način, da se mu stvar izroči.
Prvostopno sodišče je tudi Z.T. prisodilo vtoževano terjatev, čeprav ni vstopila v pravdo kot stranka na strani prve tožeče stranke.
Vendar ker po določilu 3. odst. 365. čl. ZPP/77 na prekoračitev tožbenega zahtevka pritožbeno sodišče pazi le na zahtevo strank, pritožba pa na to kršitev ne opozarja, sodišče druge stopnje tej procesni nepravilnosti ni posvečalo večje pozornosti.
Sodišče druge stopnje do dneva, ko je bila pritožba umaknjena, odločbe še ni izdalo, zato je skladno z 2. odst. 334. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ ugotovilo, da je dolžnik pritožbo umaknil.
Upnik je pravočasno plačal sodno takso in o tem tudi predložil sodišču dokaz, zato ni bilo podlage za izdajo sklepa, s katerim je predlog za izvršbo štet za umaknjen.
Sklenitev izvensodne poravnave med postopkom, ki do zaključka sodnega postopka ni bila realizirana, ne more biti razlog za zavrnitev zahtevka, temveč je lahko takšna poravnava pravna podlaga za odločanje o zahtevku.