invalidsko zavarovanje - pravica do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom
1. Za presojo o pravici do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom je bistveno, na kakšni podlagi je bil tožnik zavarovan ob nastanku invalidnosti. Od tega vprašanja odvisno, ali se nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom odmeri na način, določen v 131. čl. ZPIZ (zavarovanci iz 8., 9. in 10. čl.
ZPIZ) ali pa v 132. čl. ZPIZ (vsi ostali zavarovanci iz 11. do 24. čl. ZPIZ).
2. Nadomestilo se odmeri samo enkrat, saj ima značaj rente, ter ga zavarovanci obdržijo, četudi so kasneje prerazporejeni na novo drugo ustrezno delo, na katerem je lahko plača večja ali pa manjša od plače, določene s pogodbo o zaposlitvi ali prvi razporeditvi po nastanku invalidnosti na drugo ustrezno delo.
Sodbo na podlagi pripoznave je mogoče s pritožbo izpodbijati iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti. Stranka pa tega ni izkazala.
Tudi le eden od staršev odgovarja za škodo, ki jo drugemu povzroči njegov otrok. Zato je možno s tožbo zahtevati povrnitev škode, le zoper enega od njiju, saj odgovarjata solidarno.
ZPP (1977) člen 192, 192/1, 192, 192/1. ZIP člen 265, 265.
začasna odredba
Upnikovega predloga za subjektivno spremembo predloga za izdajo začasne odredbe pritožbeno sodišče v tem postopku ne more obravnavati, ker je takšna sprememba dovoljena le do odločitve o predlagani začasni odredbi pred sodiščem prve stopnje (prim. 1. odst. 192. člena ZPP/77 v zvezi s 14. členom ZIP).
Prvostopno sodišče je tudi Z.T. prisodilo vtoževano terjatev, čeprav ni vstopila v pravdo kot stranka na strani prve tožeče stranke.
Vendar ker po določilu 3. odst. 365. čl. ZPP/77 na prekoračitev tožbenega zahtevka pritožbeno sodišče pazi le na zahtevo strank, pritožba pa na to kršitev ne opozarja, sodišče druge stopnje tej procesni nepravilnosti ni posvečalo večje pozornosti.
Sodišče druge stopnje do dneva, ko je bila pritožba umaknjena, odločbe še ni izdalo, zato je skladno z 2. odst. 334. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ ugotovilo, da je dolžnik pritožbo umaknil.
ZPP člen 116, 116 - 121, 116/1, 116, 116 - 121, 116/1. ZIZ člen 9, 9/3, 36, 9, 9/3, 36.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - prepozen ugovor - vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Dolžnik je ugovor zoper sklep o izvršbi poslal na sodišče pet dni po izteku prekluzivnega osemdnevnega roka, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepoznega.
S pritožbeno navedenimi razlogi, zaradi katerih je dolžnik vložil ugovor prepozno, ne more uspeti, saj ti razlogi ne kažejo na kakršno koli nepravilno ravnanje sodišča. S temi razlogi pa dolžnik tudi z eventuelnim predlogom za vrnitev v prejšnje stanje (ki pa ga tudi ni vložil) ne bi mogel uspeti, saj razlogi, ki jih navaja v pritožbi, niso opravičljivi razlogi za zamudo roka za vložitev ugovora.
Če upnik v roku ne odgovori na ugovor zoper sklep o izvršbi, nastopi domneva iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, po katerem se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.
ZPP člen 207, 207/2, 207, 207/2. ZPPSL člen 103, 103/1, 103, 103/1.
prekinitev postopka
Ker po določbi 2. odst. 207. člena ZPP v času trajanja prekinitve postopka sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, prvostopno sodišče izpodbijanega sklepa ni smelo izdati. S tem je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. člena ZPP
Verodostojna listina skladno z določilom 1. odst. 21. člena ZIP zadošča le za izdajo sklepa o izvršbi. Ker pa se je zaradi ugovora tožene stranke nadaljeval pravdni postopek, bi morala tožeča stranka predloženo verodostojno listino tudi utemeljiti. Ker pa tega ni storila, je prvostopno sodišče ob sklicevanju na določilo 219. člena ZPP utemeljeno razveljavilo izdan sklep o izvršbi tudi v 1. in 3. točki ter tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.
Ker sta se stranki dogovorili za obročno odplačevanje terjatve, to niso občasne terjatve in zato ne veljajo določila člena 372 ZOR o triletnem zastaralnem roku.
ZPP (1977) člen 187, 187/1, 192, 192/1, 187, 187/1, 192, 192/1. ZIZ člen 40, 41, 40, 41.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo - sprememba predloga za izvršbo
Upnik je vložil nov, samostojen izvršilni predlog proti drugi osebi kot solidarnemu dolžniku. Zato ni bilo podlage za zavrženje upnikovega predloga, saj ni šlo za spremembo predloga za izvršbo v smislu 187. čl. ZPP.
Na podlagi napačnega zaključka, da upnik ni pravočasno sporočil pravilnega dolžnikovega naslova (sedeža), je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da se izvršba iz dejanskih razlogov ne more opraviti.
sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pritožba - pritožbeni razlog
Upnik je v pritožbi navajal le dejstva, ki se tičejo dejanskega stanja in utemeljenosti njegovega zahtevka, ne pa tudi razlogov iz katerih bi sklep sodišča prve stopnje lahko izpodbijal. Izpodbijani sklep se lahko preizkuša glede relativnih bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka po 1. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, med katere sodi tudi pravilna uporaba 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena in 62. člena ZIZ, samo, če jih pritožnik izrecno uveljavlja v pritožbi, teh pa upnik ni uveljavljal.
predlog za izvršbo - plačilo sodne takse za predlog za izvršbo - plačilo po roku
Določba 4. odst. 40. člena ZIZ zakonsko domnevo o umiku predloga za izvršbo predvideva le v primeru, če taksa niti v naknadnem roku ni bila plačana. Upnik je dolgovano sodno takso plačal po preteku 15 dnevnega naknadnega roka. Ker pa sodišče prve stopnje glede na zamudo naknadnega roka do plačila dolgovane sodne takse izpodbijanega sklepa še ni izdalo, le-tega po plačilu sodne takse kljub določilu 4. odst. 40. člena ZIZ ne bi smelo več izdati.
Obdolženčevo sposobnost razsojanja in obvladovanja v času, ko je vbrizgal heroin pokojnemu oškodovancu, je sodišče prve stopnje ugotavljalo s pomočjo izvedenke nevropsihiatrične stroke in slednja pri obdolžencu ni ugotovila nič takega, kar bi bistveno vplivalo na njegovo prištevnost.
Glasovalne pravice prednostnim delnicam ni moč izključiti le z naštevanjem pravic, ki jih takšne delnice dajejo.
V konkretnem primeru je osnovni kapital tožene stranke razdeljen na delnice, ki se glasijo na 100 DEM, in delnice, ki se glasijo na 100 SIT. Izhodišče za opredelitev razmerja med navadnimi delnicami in spornimi prednostnimi delnicami zato v konkretnem primeru ne more biti njihova nominalna vrednost. Ta je v konkretnem primeru le matematično lahko skupni imenovalec vseh delnic, ki jih je tožena stranka izdala, k opredelitvi razmerij med delničarji pa ne pripomore.
Sklep skupščine delniške družbe je zaradi postopkovne napake izpodbojen le, če je ta potencialno kavzalna.
odškodninska odgovornost šole - škoda - pouk telesne vzgoje
Če je igra, ki jo je učitelj izbral izmed standardnih iger, uvrščena med igre za ogrevanje in vsebuje pozitivne karakteristike ter se prostega gibanja po prostoru ne da izključiti, učitelj pa je podal navodila za izvedbo igre in igro nadzoroval, ni mogoče očitati, da mu je igra ušla iz rok in da ni ravnal tako, kot je treba.