ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 201, 201/1-1, 201/1-3.
pripor - podaljšanje pripora
Sodišče prve stopnje je navedlo vse konkretne okoliščine, na podlagi katerih je ugotovilo, da še vedno obstoji utemeljen sum glede v obtožbi očitanih kaznivih dejanj, obstojita pa tudi priporna razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti. Pritožbena izvajanja takih zaključkov niso mogla omajati.
ZPP (1977) člen 71, 71-5, 354, 354/2, 354/2-2, 370, 370/1, 71, 71-5, 354, 354/2, 354/2-2, 370, 370/1. ZDR člen 103, 103. ZDSS člen 24, 24/3, 24, 24/3. ZTPDR člen 67, 67/3, 67, 67/3.
bistvena kršitev določb disciplinskega postopka - sodelovanje člana disciplinske komisije v drugostopenjskem disciplinskem organu - relativna kršitev določb postopka
Če pri disciplinskem postopku pri odločanju o ugovoru delavca na drugi stopnji sodeluje oseba, ki je kot član organa odločanja sodelovala na prvi stopnji, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka le v primeru, da je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost dokončne odločbe, kar mora dokazati tožnik - delavec.
Če uveljavlja tožeča stranka plačilo zneska iz naslova menične terjatve, tekom postopka pa spremeni dejansko podlago tožbe tako, da uveljavlja regresni zahtevek iz naslova izplačane odškodnine, mora tožena stranka v takšno spremembo privoliti, ali pa jo mora sodišče dovoliti, če se ji tožena stranka upira.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če je dolžnikov ugovor delno utemeljen, delno pa ne, pa pritožbeno sodišče ne more samo ugotoviti, za kateri znesek terjatve je utemeljen in za kateri pa ne, sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi lahko le razveljavi in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21618
KZ člen 3, 5, 207, 207/2, 3, 5, 207, 207/2. ZKP člen 371, 371/1-11, 371, 371/1-11.
nasprotje med razlogi sodišča in izpovedbami zaslišanih prič - vzročna zveza
Sodišče prve stopnje je ocenilo vse izvedene dokaze in je le na nekatere oprlo svojo odločitev, navedlo pa je, zakaj je ni oprlo na druge dokaze. Razlogi o odločilnih dejstvih niso v nasprotju z vsebino zapisnikov o izpovedbah v postopku. Zato ni prišlo do bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Prvostopno sodišče je obrazložilo obstoj vzročne zveze med obtoženčevim ravnanjem in posledico, smrtjo oškodovanca.
Pri ugotavljanju ocene delovne uspešnosti mora delodajalec upoštevati tisto delovno mesto, na katerega je bil delavec razporejen z dokončno odločbo in uvrščen med trajno presežne delavce, ne pa ocenjevati delavčevo delovno uspešnost na prejšnjem delovnem mestu.
ZPP (1977) člen 333, 333/3, 354, 370, 333, 333/3, 354, 370. ZTPDR člen 70, 70.
odškodninska odgovornost delavca
Delavec - natakar, ki samovoljno in nepričakovano prekine delovno razmerje, mora delodajalcu povrniti sredstva, ki jih je ta porabil zaradi sklenitve delovnega razmerja (stroški živilskega pregleda, nabava obleke,...).
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 368, 354, 354/2, 354/2-13, 368. ZDR člen 95, 95.
suspenz - zakonitost sklepa o suspenzu - uvedba disciplinskega postopka
Delavca ni mogoče odstraniti iz organizacije zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, če ni vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka. Zahteva za uvedbo postopka mora biti vložena v razumnem roku po odstranitvi delavca iz organizacije. Delodajalec, ki je uvedel disciplinski postopek zoper delavca en dan kasneje, kot je bil izdan sklep o suspenzu, je to storil še v razumnem roku, v okviru normalne časovne kontinuitete, zato so bili podani pogoji za zakonito delavčevo odstranitev z dela.
Tudi če je bil prevzem delavcev izveden v času (leto 1992), ko še noben predpis ni določal, da se v takem primeru kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve, je delavec upravičen do odpravnine po 36. členu ZDR za celotno obdobje, za katerega je podana kontinuiteta delovnega razmerja, če je postal trajno presežni delavec po uveljavitvi SKPG-93.
Pogoji za sodbo zaradi izostanka so vsebovani v členu 332/I Zakona o pravdnem postopku - ZPP, izpolnjeni pa morajo biti kumulativno, sicer taka oblika odločanja ne pride v poštev.
Pritožba nima prav, ko trdi, da obstaja nasprotje med izrekom in razlogi napadene sodbe glede vrste naklepa, s katerim je obdolženec storil obravnavano kaznivo dejanje. Sodišče prve stopnje v razlogih res navaja, da pri obdolžencu ugotavlja eventualni naklep, vendar ta ugotovitev v ničemer ne nasprotuje izreku sodbe. V njem namreč ni zapisano, da bi obdolženec ravnal z direktnim naklepom.
Sklenitev izvensodne poravnave med postopkom, ki do zaključka sodnega postopka ni bila realizirana, ne more biti razlog za zavrnitev zahtevka, temveč je lahko takšna poravnava pravna podlaga za odločanje o zahtevku.
ZIZ člen 133, 133/3, 134, 134/2, 133, 133/3, 134, 134/2.
izvršba na plačo - končanje izvršilnega postopka - odgovornost za opuščeno odtegnitev - delodajalec - izvršba zoper delodajalca
Ob vložitvi predloga za izvršbo zoper delodajalca na podlagi 134. člena ZIZ izvršilni postopek z izvršbo na dolžnikovo plačo ni bil končan, ker upnik ni bil poplačan, izvršba pa tudi ni bila ustavljena. Zato ni bilo podlage za zavrnitev upnikovega predloga.
ZTLR člen 13, 13/2, 18, 18/2, 13, 13/2, 18, 18/2. ZIZ člen 168, 168/5, 168/6, 168, 168/5, 168/6.
izvršba na nepremičnine - vsebina predloga za izvršbo - dokaz o dolžnikovi lastnini
Predloga za izvršbo ni mogoče zavreči, če je dolžnik vpisan v zemljiški knjigi na nedoločenem deležu, pa ni jasno, ali gre za skupne lastnike ali za solastnike. Ker vprašanje skupne lastnine ali solastnine v konkretnem primeru ni rešeno, je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo preuranjeno zavrglo, kajti če gre za solastnike je izvršba možna na polovični delež, če pa gre za skupne lastnike pa bo treba izvesti postopek na primer po 57. členu ZZZDR, če gre za zakonca, oziroma po določbah 5. in 6. odstavka 168. člena ZIZ.
sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pritožba - pritožbeni razlog
Upnik je v pritožbi navajal le dejstva, ki se tičejo dejanskega stanja in utemeljenosti njegovega zahtevka, ne pa tudi razlogov iz katerih bi sklep sodišča prve stopnje lahko izpodbijal. Izpodbijani sklep se lahko preizkuša glede relativnih bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka po 1. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, med katere sodi tudi pravilna uporaba 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena in 62. člena ZIZ, samo, če jih pritožnik izrecno uveljavlja v pritožbi, teh pa upnik ni uveljavljal.
predlog za izvršbo - plačilo sodne takse za predlog za izvršbo - plačilo po roku
Določba 4. odst. 40. člena ZIZ zakonsko domnevo o umiku predloga za izvršbo predvideva le v primeru, če taksa niti v naknadnem roku ni bila plačana. Upnik je dolgovano sodno takso plačal po preteku 15 dnevnega naknadnega roka. Ker pa sodišče prve stopnje glede na zamudo naknadnega roka do plačila dolgovane sodne takse izpodbijanega sklepa še ni izdalo, le-tega po plačilu sodne takse kljub določilu 4. odst. 40. člena ZIZ ne bi smelo več izdati.
ZIP člen 163, 163/2, 169, 163, 163/2, 169. ZIZ člen 188, 188/2, 194, 188, 188/2, 194.
izvršba na nepremičnine - prodaja nepremičnine - dražba - drugi narok za prodajo nepremičnine - ustavitev izvršbe
Dne 17.6.1998 opravljeni dražbeni narok za prodajo dolžnikove nepremičnine je bil edini do sedaj opravljeni narok v obravnavani zadevi. Glede na takšno stanje sodišče ne bi smelo ustaviti izvršbe, temveč bi moralo glede na izrecno določilo 2. odst. 163. čl. ZIP (enako določa sedaj veljavni 2. odst. 188. čl. ZIZ) po uradni dolžnosti razpisati drugo dražbo.