Dolžnik želi soglasje sodišča za izpolnjevanje svojih obveznosti z asignacijami, in sicer s pooblastilom svojemu dolžniku, da namesto njemu, izpolni dolžnikovemu upniku. Za presojo o takšnem načinu izpolnitve pa sodišče v okviru 32. čl. ZPPSL nima pooblastil. Tako ga ne more ne dovoljevati ne preprečevati.
ZOR člen 210, 211, 446, 447, 448, 449, 450, 451, 452, 210, 211, 446, 447, 448, 449, 450, 451, 452. ZGD člen 407, 407.
pravila vračanja - vrnitev - plačilo tujega dolga - odgovornost družbenikov
Če je tožeča stranka, ki ni bila v pogodbenem razmerju z upnikom ali z dolžnikom, plačala dolg upniku, je plačala nekaj, česar ni bila dolžna plačati. V skladu z določbo 211. člena Zakona o obligacijskih razmerjih pa kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Prav tako pa toženec ni bil dolžan plačati navedenih zneskov, saj je bil dolžnik XY družba d.o.o. Toženec je bil res eden od štirih družbenikov v družbi XY d.o.o, vendar pa družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo za obveznosti družbe nasproti tretjim osebam ne odgovarjajo (407. člen Zakona o gospodarskih družbah). S plačilom dolga, ki ga tožeča stranka ni bila dolžna plačati, pa tudi toženec bi ga bil dolžan plačati le izjemoma (npr. v primeru spregleda pravne osebnosti), tožeča stranka do toženca ni mogla pridobiti regresne pravice ali kakšnega drugega pravno utemeljenega zahtevka.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel dejstev, s katerimi bi utemeljeval trditev, da upniku ničesar ne dolguje, niti ni predložil dokazov o neobstoju terjatve, zato je njegov ugovor neobrazložen in kot tak neutemeljen.
Za potrditev, da je bila med pravdnima strankama resnično sklenjena pogodba, ni zadosti dokazov, saj niti iz ene od predloženih listin ne izhaja volja oziroma pripravljenost tožene stranke po sklenitvi take pogodbe.
S predpogodbo se prevzema obveznost, da bo kasneje sklenjena glavna pogodba (1. odst. 45. čl. ZOR). Iz doočil kupoprodajne pogodbe št.
894 z dne 9.11.1994 (priloga A8) ter "zapisnika o razgovoru, vezanih na Črnuče" (priloga B14) kot delu pogodbe z dne 9.11.1994 pa taka obveznost pogodbenih strank ne izhaja. Dogovor o sklenitvi glavne pogodbe je bistvena sestavina predpogodbe, zato bi tak dogovor moral biti zapisan. Po 1. odst. 71. čl. ZOR velja namreč v primeru, če je pogodba sklenjena v posebi (pismeni) obliki, le tisto, kar je v tej obliki izraženo.
V citiranem določilu pogodbe pogodbeni stranki prvenstveno ugotavljata, da je namen tožeče stranke kot prodajalca, objekt pridobiti v last na javni licitaciji, v kolikor pa nakup na licitaciji ne bi bil uspešen, pa štejeta, da pogodba ni bila niti sklenjena. Glede na dogovorjeno usodo pogodbe za primer, če tožeča stranka na dražbi ne bi uspela, in torej ne bi postala lastnik nepremičnin, ki so predmet pogodbe, sta tako stranki sklenili kupoprodajno pogodbo z odložnim pogojem (2. odst. 74. čl. ZOR).
Veljavnost pogodbe sta torej pogodbeni stranki vezali prav na pridobljeno lastninsko pravico tožeče stranke na javni dražbi.
Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju ni mogoče pritrditi prvostopnemu sodišču, da neudeležba tožeče stranke kot kupca na javni dražbi dne 15.11.1994 predstavlja le tožničino neizpolnitev neznatnega dela pogodbene obveznosti, saj je bila prav od uspeha tožeče strakne na dražbi in pridobitve lastništva na nepremičninah odvisna veljavnost pogodbe.
Izvršilni postopek ni postopek, v katerem bi bilo izvršilno sodišče pooblaščeno preverjati pravilnost pravnomočnih odločb, izdanih v drugih postopkih, ki predstavljajo izvršilni naslov. Domena izvršilnega postopka je izključno v prisilni izvršitvi sodne odločbe, ki se glasi na izpolnitev obveznosti (1. odst. 1. čl. ZIZ), sklep o izvršbi pa je mogoče izpodbijati samo iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteti v 1. odst. 55. čl. ZIZ.
Meja, ki je bila ugotovljena v mejnougotovitvenem postopku, ki pa je bil kasneje razveljavljen, ne more biti podlaga za določitev meje v postopku za ureditev meje pred sodiščem. Sodišče je zato lahko določilo mejo na podlagi močnejše pravice.
ZPP (1977) člen 109, 109/1, 109/4, 109, 109/1, 109/4. ZIP člen 37, 37/2, 37, 37/2.
poprava vloge - poprava predloga za izvršbo - vsebina pritožbe - nova dejstva - novi dokazi
Pritožba ni utemeljena, če je v njej naveden nov nezanesljiv dokaz. Ker iz pritožbi priloženega dopisa, v katerem upnica sodišče obvešča o novem naslovu dolžnice, ni razvidno, da je bil dopis tudi v resnici posredovan sodišču, pritožbi ni mogoče slediti.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je navedel dejstvo, ki bi lahko imelo za posledico zavrnitev zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, vendar pa sodišču ni predložil dokazov, s katerimi bi zatrjevano dejstvo dokazoval. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.
Ob dejstvu, da ima tožena stranka glede stanovanja, ki ga zaseda, sklenjeno najemno pogodbo za nedoločen čas, sodišče prve stopnje ni moglo ugoditi zahtevku tožeče stranke na izročitev spornega prostora, ki predstavlja del stanovanja, ki ga zaseda tožena na podlagi najemne pogodbe, dokler ta ni ustrezno spremenjena ali razveljavljena.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 56, 55, 55/1, 55/1-8, 56.
ugovorni razlogi - ugovor prenehanja terjatve zaradi plačila - ugovor neobstoja obveznosti - plačilo zamudnih obresti v izvršilnem naslovu
Ugovor prenehanja terjatve zaradi plačila (8. točka 55. člena ZIZ) ni podan, ter je dolžnikov delodajalec sporočil, da je preživnina v višini 30.000,00 SIT, odtegnjena od plače za april 1999, ne nanaša na predmetno izvršilno zadevo, ampak na prejšnje izvršilno zadevo. Ugovor, da je zahtevek za plačilo zamudnih obresti neutemeljen, ker iz izvršilnega naslova takšna obveznost ne izhaja, bi dolžnik lahko uspešno uveljavljal le v okviru 8-dnevnega govornega roka.
Pritrditi je pritožniku, da je po pozivu sodišča sporočil drugačen žiro račun dolžnika. Zato ni podana podlaga, na podlagi katere je prvostopno sodišče ustavilo izvršbo.
Ker tožena stranka v tem pravnomočno končanem postopku ne bo več opravljala dejanj, za katera je po ZST določeno plačilo taksnih obveznosti, predlog za oprostitev plačila sodnih taks pa tudi ne more učinkovati na plačilo taksne obveznosti v zvezi z odgovorom na pritožbo tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki je nastala pred vložitvijo predloga, tožena stranka ne izkazuje pravnega interesa za vsebinsko odločanje o predlogu za taksno oprostitev.
Ker sodišče prve stopnje niti v izvirnik, niti v pisni odpravek sodbe ni vneslo podatkov o času in kraju storitve kaznivih dejanj, brez teh podatkov pa je sodbeni izrek nerazumljiv ter ga ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odst. 371. čl. ZKP, zaradi česar je sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe obdolženkine zagovornice izpodbijano sodbo razveljavilo po uradni dolžnosti.
prejšnja in poznejša oporoka - napotitev na pravdo - veljavnost oporoke
Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti na pravdo dediča, katerega pravico šteje za manj verjetno, da bo izpodbil veljavnost ali vsebino oporoke. Če so oporoke formalnopravno veljavne, jih je treba obravnavati enotno, kot eno izjavo poslednje volje oporočiteljice.
V situaciji, ko je upnica pred datumom predvidenega rubeža sodišče pravočasno obvestila, da na naslovu, na katerem naj bi se opravljal rubež, dolžnik ne stanuje več, ni bilo pogojev za opravo rubeža.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - pasivna legitimacija
Ugovor pasivne legitimacije, če se izkaže za utemeljen, pripelje do zavrnitve zahtevka, zato je ugovor dolžnika glede na določbo 2. odst. 53. člena obrazložen in je kot tak utemeljen.
vzdrževanje reda na glavni obravnavi - motenje reda na glavni obravnavi - redovne kazni - kaznovanje zagovornika - opomin - vodstvo glavne obravnave - denarna kazen - zavlačevanje postopka - pravice obrambe - dokazni predlog
Pritožnikove navedbe, češ da je s tem, ko je vskočil v besedo predsednici senata z opozorilom, da njeno vprašanje priči ni na mestu, le komentiral vprašanje predsednice senata z namenom, da se pravočasno razčisti, ali je njeno vprašanje sploh potrebno, kažejo na neupoštevanje ali morda celo nepoznavanje določb Zakona o kazenskem postopku, ki urejajo vprašanja vodstva glavne obravnave in zagovornikove pravice v dokaznem postopku. Zagovoronikov "komentar" v navedenih okoliščinah je bil nedopusten in moteč za red na glavni obravnavi, zaradi česar je bil opomin predsednice senata utemeljen.
Ker je sodišče prve stopnje spregledalo vsebino kazenski ovadbi priloženega uradnega zaznamka, po kateri naj bi oškodovanec mesec dni po storjenem kaznivem dejanju telefonično podal kazensko ovadbo na policijsko postajo, je preuranjeno zavrglo obtožni predlog državnega tožilca z utemeljitvijo, da oškodovanec ustreznega predloga za pregon sploh ni podal. Višje kot pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi državne tožilke in izpodbijani sklep razveljavilo.