ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor
V izvršilnem postopku je sodišče vezano na izvršilni naslov, dolžnik pa se v postopku ne more sklicevati na dejstva, ki se nanašajo na obstoj terjatve, niso pa nastala po nastanku notarskega zapisa. Prav tako ni ovira za izvršbo, da si je dolžnik pripravljen urediti drugo posojilo, da bi sam prostovoljno izpolnil obveznost. Upnica ima pravico vztrajati pri prisilni izvršitvi notarskega zapisa vse do popolnega poplačila zapadle terjatve.
Obveznost plačila višjih pogodbenih in zamudnih obresti, kot so prisojene z že pravnomočno delno sodbo, je glede njihove višine dovolj določljiva, da jo bo tožena stranka ob izpolnitvi lahko izračunala, če ne drugače, ob pomoči ustreznega strokovnjaka, ki ji bo opravil izračun.
Ker je tožeča stranka dokazala priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini, tožena stranka ni uspela dokazati dobro vero o pridobitvi sporne nepremičnine z vpisom v zemljiško knjigo, je pravilno ugodeno tožbenemu zahtevku tožeče stranke.
Sodba ni obrazložena na način, kot je predpisan v sedmem odstavku 364. člena ZKP, po katerem mora namreč sodišče tudi določno in popolno navesti razloge, ki so bili za sodišče odločilni pri reševanju pravnih vprašanj.
Za vsak odmik od načrta oziroma pogodbenih del, mora imeti izvajalec pisno soglasje naročnika. To da je naročnik hišo, v kateri je bil zgrajen dodatni kletni prostor prevzel, pa ne pomeni, da je dal soglasje za izgradnjo tega dodatnega prostora.
Dolžnik želi soglasje sodišča za izpolnjevanje svojih obveznosti z asignacijami, in sicer s pooblastilom svojemu dolžniku, da namesto njemu, izpolni dolžnikovemu upniku. Za presojo o takšnem načinu izpolnitve pa sodišče v okviru 32. čl. ZPPSL nima pooblastil. Tako ga ne more ne dovoljevati ne preprečevati.
V situaciji, ko je upnica pred datumom predvidenega rubeža sodišče pravočasno obvestila, da na naslovu, na katerem naj bi se opravljal rubež, dolžnik ne stanuje več, ni bilo pogojev za opravo rubeža.
V kolikor toženka-obdarjenka ve, da je pravno upoštevni nagib za darilo to, da se namerava obdarovalec z njo poročiti ter ga pri tem zavestno pušča v takšni veri, je podan dejanski stan prevare.
Dolžnik ni dokazal trditve v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, da mu je zdravstveno stanje preprečilo pravočasno vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi.
ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZIP člen 8, 8/4, 50, 8, 8/4, 50.
pritožba - pritožba zoper sklep o ugovoru
Dolžnik obstoja dolga ter njegove višine ni nikoli izpodbijal, v pritožbi pa dolg priznava in ne navaja nobenega od v zakonu (50. člen ZIP) predvidenih razlogov ali kakšnega drugega razloga, ki bi preprečeval izvršbo. Dolžnik le predlaga, da se ga oprosti plačila zakonitih zamudnih obresti. Zakonite zamudne obresti so posledica dolžnikove zamude s plačilom svojih obveznosti, ki jih sam priznava, podlage za oprostitev plačila zakonitih zamudnih obresti pa ni. Glede na navedeno je izpodbijani sklep tudi v obrestnem delu pravilen.
Če so izpolnjena merila iz prvega odstavka 481. člena ZPP, ki spor iz najemnega oziroma zakupnega razmerja opredeljujejo kot gospodarski spor, je stvarno pristojno za sojenje v sporu okrožno sodišče.
Ni razlogov za dvom o tem, da je taksni zavezanec prejel opomin za plačilo sodne takse in ker taksne obveznosti ni pravočasno poravnal, je dolžan poleg dolgovane takse plačati še pribitek kazenske takse.
vloga - nepopolna vloga - predlog za izvršbo - vsebina predloga za izvršbo
Upnik ni dolžan v izvršilnem predlogu navesti, za katero obdobje izterjuje zaostalo preživnino, zadostuje že znesek zaostalih obveznosti. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo napačno, ko je upnikov predlog za izvršbo zavrglo z utemeljitvijo, da ta predloga v roku ni dopolnil.
Navedbe, da bi bilo potrebno znesek, ki je predmet izvršbe, zmanjšati, češ da blago ni bilo v celoti dobavljeno, ne predstavljajo ugovornega razloga, saj bi jih moral dolžnik uveljavljati že v postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi (med drugim) navedel, da upnikova terjatev temelji na komisijskem razmerju, po katerem je v svojem imenu in za račun upnika izvažal blago podjetju R. Ta je zašla v likvidnostne težave in je prenehala plačevati dobavljeno blago. V nadaljevanju ugovora je obširno pojasnil, kaj vse je storil, da bi prišel do poplačila. Za svoje navedbe je predložil tudi številne dokaze. Tak ugovor je dovolj obrazložen in ima zato vse zahtevane sestavine, kot jih terja določba 2. odst. 53. člena ZIZ.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dolžnik
Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče v celoti ugodilo dolžnikovemu (delnemu) ugovoru (2. odst. 62. člena ZIZ). Ugodnejše odločitve ZIZ ne predvideva. Dolžnik tako nima pravnega interesa za vložitev pritožbe. Na podlagi določbe 1. odst. 343. člena ZPP/99 v zvezi z določbo 15. člena ZIZ jo je zato potrebno zavreči.