postopek v sporih majhne vrednosti - izpodbijane sodbe
Kot to določa 1. odst. 467. člena ZPP se sme sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Iz pritožbe tožeče stranke je razvidno, da se ta ne strinja z dejanskim stanjem, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja pa pritožbeno sodišče v skladu z omenjeno določbo 1. odstavka 467. člena ZPP ne sme preizkusiti, prav tako pa ni mogoče upoštevati novih dokazov, ki jih tožeča stranka prilaga pritožbi.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339, 339/2, 339/2-11.
ugovor zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb izvršilnega postopka
Iz pooblastila z dne 1.3.1999 izhaja, da je upnik za opravljanje pravdnih dejanj za izterjavo preživninskih obveznosti dolžnice po doseženi polnoletnosti pooblastil svojega očeta. Tudi v odgovoru na ugovor upnik izrecno odobrava vsa procesna dejanja očeta, opravljena v tem postopku, torej tudi pooblastitev odvetnice za vložitev predloga za izvršbo (81. člen ZPP), kar dokazuje, da je predlog za izvršbo vložila pooblaščena oseba. Zato ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz 11. tč. drugega odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je po določbi 4.odstavka 180.člena in 3.odstavka 188.člena ZPP tožbo tožeče stranke štelo za umaknjeno in postopek ustavilo, ne da bi pred tem odločilo o predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks, storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe. Šele potem, ko sodišče prve stopnje zavrne predlog za oprostitev plačila sodnih taks in po pravnomočnosti sklepa pošlje stranki opomin za plačilo sodne takse, stranka pa tega v roku za opomin ne stori, je namreč mogoče govoriti o tem, da niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, kar je eden izmed dveh pogojev za to, da se tožba šteje za umaknjeno in se postopek ustavi.
Prvostopno sodišče se v razlogih sklepa ni opredelilo do ugovora toženca, ali je tožnik tožbo v 30-tih dneh od dneva, ko je izvedel za motenje in storilca. Gre za odločilno dejstvo, ki je med strankama sporno že od odgovora na tožbo, zato sklepa ni moč preizkusiti.
prodajna pogodba - pravice kupca - izročitev stvari - lastninska pravica - plačilo kupnine
S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja izročil kupcu tako, da bo ta pridobil pravico razpolaganja oziroma lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino.
pritožba zoper sodbo - rok - zavrženje - prepozna pritožba
Pritožbo zoper sodbo, vloženo en mesec po izteku 15 dnevnega pritožbenega roka, sodišče druge stopnje zavrže kot prepozno, če tega ni storilo sodišče prve stopnje.
bančni tekoči račun - fizična oseba - pogodbena stranka - vsebina pogodbe
Ker se je tožena stranka zavezala nasproti banki kot fizična oseba, ne more uveljavljati ugovora, da je pogodba o ustanovitvi tekočega računa bila v korist kluba, katere direktor je bil toženec.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi (med drugim) navedel, da upnikova terjatev temelji na komisijskem razmerju, po katerem je v svojem imenu in za račun upnika izvažal blago podjetju R. Ta je zašla v likvidnostne težave in je prenehala plačevati dobavljeno blago. V nadaljevanju ugovora je obširno pojasnil, kaj vse je storil, da bi prišel do poplačila. Za svoje navedbe je predložil tudi številne dokaze. Tak ugovor je dovolj obrazložen in ima zato vse zahtevane sestavine, kot jih terja določba 2. odst. 53. člena ZIZ.
Dolžnik želi soglasje sodišča za izpolnjevanje svojih obveznosti z asignacijami, in sicer s pooblastilom svojemu dolžniku, da namesto njemu, izpolni dolžnikovemu upniku. Za presojo o takšnem načinu izpolnitve pa sodišče v okviru 32. čl. ZPPSL nima pooblastil. Tako ga ne more ne dovoljevati ne preprečevati.
ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZIP člen 8, 8/4, 50, 8, 8/4, 50.
pritožba - pritožba zoper sklep o ugovoru
Dolžnik obstoja dolga ter njegove višine ni nikoli izpodbijal, v pritožbi pa dolg priznava in ne navaja nobenega od v zakonu (50. člen ZIP) predvidenih razlogov ali kakšnega drugega razloga, ki bi preprečeval izvršbo. Dolžnik le predlaga, da se ga oprosti plačila zakonitih zamudnih obresti. Zakonite zamudne obresti so posledica dolžnikove zamude s plačilom svojih obveznosti, ki jih sam priznava, podlage za oprostitev plačila zakonitih zamudnih obresti pa ni. Glede na navedeno je izpodbijani sklep tudi v obrestnem delu pravilen.
Obdolženec je romunski begunec, ki je ilegalno prišel v Slovenijo in bil namenjen v Italijo, po prihodu v Slovenijo je zaradi utrujenosti neupravičeno vstopil v tuje zaprte prostore in v baraki prespal. Te osebne okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, motiv ter minimalna škoda, ki jo je obdolženec povzročil, ko je s silo telesa odprl lesena vrata, pa so po oceni sodišča druge stopnje takšne, ki dajejo obdolženčevemu ravnanju značaj dejanja majhnega pomena.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - dokaz
Dolžnik je ugovarjal višini izterjavanega zneska in se pri tem skliceval na svoje podatke, vendar pa v zvezi s svojimi ugovornimi navedbami sodišču ni predložil nobenih dokazov. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.
Dolžnik ni dokazal trditve v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, da mu je zdravstveno stanje preprečilo pravočasno vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi.
Za potrditev, da je bila med pravdnima strankama resnično sklenjena pogodba, ni zadosti dokazov, saj niti iz ene od predloženih listin ne izhaja volja oziroma pripravljenost tožene stranke po sklenitvi take pogodbe.
ZOR člen 210, 211, 446, 447, 448, 449, 450, 451, 452, 210, 211, 446, 447, 448, 449, 450, 451, 452. ZGD člen 407, 407.
pravila vračanja - vrnitev - plačilo tujega dolga - odgovornost družbenikov
Če je tožeča stranka, ki ni bila v pogodbenem razmerju z upnikom ali z dolžnikom, plačala dolg upniku, je plačala nekaj, česar ni bila dolžna plačati. V skladu z določbo 211. člena Zakona o obligacijskih razmerjih pa kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Prav tako pa toženec ni bil dolžan plačati navedenih zneskov, saj je bil dolžnik XY družba d.o.o. Toženec je bil res eden od štirih družbenikov v družbi XY d.o.o, vendar pa družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo za obveznosti družbe nasproti tretjim osebam ne odgovarjajo (407. člen Zakona o gospodarskih družbah). S plačilom dolga, ki ga tožeča stranka ni bila dolžna plačati, pa tudi toženec bi ga bil dolžan plačati le izjemoma (npr. v primeru spregleda pravne osebnosti), tožeča stranka do toženca ni mogla pridobiti regresne pravice ali kakšnega drugega pravno utemeljenega zahtevka.