predlog za dopustitev revizije - laična vloga - laičen predlog za dopustitev revizije - predlog za revizijo, ki ga vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Prvi odstavek 965. člena OZ višino odškodnine, ki jo lahko tretji (oškodovanec) uveljavlja od zavarovalnice, omejuje največ do zneska zavarovalničine obveznosti do zavarovalca, kot ga določa pravni posel med slednjima. Tožnica je torej v razmerju do toženke upravičena le do denarnega zneska, ki bi ga toženka zaradi zavarovalnega primera sicer morala plačati zavarovalcu, z upoštevanjem pogodbeno določene odbitne franšize.
predlog za dopustitev revizije - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vročitev odločbe - elektronsko vročanje prek portala eDavki - fikcija vročitve
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravno pravilno, da nastopi fikcija vročitve po 85.a členu ZDavP-2, tudi če ni ugotovljeno, da se je prejemnik lahko seznanil z obvestilom, da ga na eDavkih čaka dokument, ki mu ga je treba vročiti, in zanjo zadošča obveznost prejemnika, da si uredi dostop do eDavkov ter redno preverja, ali ga tam čakajo obvestila, oziroma si uredi obveščanje o obvestilih preko elektronske pošte?
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laičen predlog - zavrženje predloga
Predlagatelj ni zatrjeval niti izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga za dopustitev revizije zato nima postulacijske sposobnosti.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 13, 13/1, 18, 18/1, 18/1-b. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4.
mednarodna in subsidiarna zaščita - pritožba tožene stranke - predaja odgovorni državi - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - azilni postopek - policijski postopek - ločenost postopkov - ravnanje policije - ilegalno prehajanje meje - ugoditev pritožbi - sprememba sodbe
Ovira za predajo prosilca odgovorni državi članici ugotovitev, da v tej državi obstajajo pomanjkljivosti v izvajanju postopkov glede vloženih prošenj za mednarodno zaščito ali/in pri namestitvi prosilcev (bivanjski pogoji, prehrana, zdravstvena oskrba itd.). Pri tem pa ne zadošča vsakršna kršitev pravil direktiv, ki urejajo minimalne standarde za sprejem prosilcev za azil in postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca, ampak morajo biti pomanjkljivosti sistemske. Take so, ko ni zagotovil, da bo glede na razmere odgovorna država članica resno obravnavala vloženo prošnjo in da prosilca ne bo izpostavila življenjskim razmeram, ki pomenijo ponižujoče oziroma nečloveško ravnanje. Glede slednjega gre za vprašanje, ali obstoji resna nevarnost, da bo prosilec izpostavljen nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju zaradi predaje odgovorni državi članici v smislu Uredbe Dublin III ob predaji, med azilnim postopkom ali po njem. Pri tem je bistvenega pomena to, kako ravnajo organi te države članice z osebami, ki imajo status prosilcev za mednarodno zaščito.
Tožnik v Republiki Hrvaški takega statusa ni imel in je v zvezi z ravnanjem policije opisoval dogodke, ki so se zgodili v povezavi z njegovim ilegalnim vstopom v Republiko Hrvaško, ko je imel status tujca in ne status prosilca za mednarodno zaščito. Ob tem je treba posebej poudariti, da navedeno ne posega v stališče, da so tudi procesne garancije glede dostopa tujcev do azilnega postopka sestavni del skupnega azilnega sistema, vendar to stališče za primer, kot je obravnavani, ni uporabljivo. Tožniku so bila namreč ta jamstva zagotovljena s tem, ko je v Republiki Sloveniji vložil prošnjo za mednarodno zaščito. Ker je Republika Hrvaška svojo odgovornost za obravnavanje prošnje že potrdila je s tem vzpostavljen položaj v katerem je Hrvaška kot odgovorna država članica dolžna sprejeti tožnika – prosilca, po sprejemu pa je to prošnjo dolžna tudi obravnavati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - lažja izvedba postopka - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je večkrat soočeno s položajem, ko mora o predlogu za prenos pristojnosti na podlagi 67. člena ZPP odločati zato, ker oseba, ki se postavlja pod skrbništvo, dejansko biva v domu starejših oseb na območju drugega sodišča. Ta okoliščina sicer ni samodejen razlog, na podlagi katerega bi Vrhovno sodišče odločanje preneslo na drugo stvarno pristojno sodišče. Vendar Vrhovno sodišče tako ravna, kadar prestavlja premoščanje razdalje od dejanskega bivanja v domu starejših oseb in pristojnim sodiščem glede na stanje nasprotnega udeleženca nesorazmerno težavo. Takšno, da obremenjuje tek postopka z udeležbo nasprotnega udeleženca in je zato na podlagi 67. člena ZPP utemeljeno, da se položaj olajša s prenosom zadeve na drugo stvarno pristojno sodišče.
ureditvena začasna odredba - odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - težko popravljiva škoda ni izkazana - vezanost na sporno pravno razmerje - dolgotrajnost sodnega postopka - potek prekluzivnega roka - zavrnitev
Škoda, opredeljena z navedbami o pričakovani dolgotrajnosti upravnega spora in v tem času nastale prekluzije za odločanje o odpravi odmerne odločbe po nadzorstveni pravici, ni škoda, ki bi bila neposredna posledica izpodbijane zavrnilne odločbe. Ugoditev predlagani začasni odredbi zato ne bi pomenila začasne ureditve stanja glede na (v tem upravnem sporu) sporno pravno razmerje, temveč ukrep za preprečitev nastanka negativnih učinkov predolgega sojenja oziroma sojenja v nerazumnem roku. Temu pa začasna odredba po ZUS-1 ni namenjena.
Pritožnica zaradi morebitnega poteka prekluzivnega roka iz 88. člena ZDavP-2 med tem upravnim sporom ne bo ostala brez možnosti zahtevati odpravo odmerne odločbe po nadzorstveni pravici in s tem ne brez učinkovitega sodnega varstva. Navedeni rok namreč sodišča ne zavezuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00068126
ZD člen 133, 133/1, 138, 138/1, 163, 164, 173, 173/1, 208, 214, 214/3. ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/2, 339, 339/2, 339/2-6, 385, 385/3, 385/4. ZNP-1 člen 38.
zahteva za varstvo zakonitosti - zapuščinski postopek - sprejem dediščine - sprememba dedne izjave v pritožbenem postopku - izjava o odpovedi dediščini - sprememba sklepa o dedovanju - sporazum dedičev o delitvi in načinu delitve zapuščine - sklenitev dednega dogovora - izigravanje upnikov - nedovoljeno razpolaganje - ugoditev zahtevi za varstvo zakonitosti
Kontekst sporne zadeve se v bistveni okoliščini, tj. sporazumu dedičev o delitvi in načinu delitve zapuščine, razlikuje od primerov, v katerih je bilo zavzeto stališče o nedopustnosti oziroma neupoštevnosti dedne izjave o odpovedi dedovanju v pritožbenem postopku. S tem ko je zapuščinsko sodišče dopustilo, da dediča dednopravno razmerje v pritožbenem postopku uredita skladno z dednim dogovorom, ni samovoljno odstopilo od ustaljene sodne prakse.
Obstoj navedenih sumljivih okoliščin pomeni zadržek za sklenitev dednega dogovora. Po sodnih praksi Vrhovnega sodišča je namreč zloraba postopka za izigravanje upnikov z namenom zmanjšati ali celo izničiti možnost njihovega poplačila zaradi nemoralnosti takega cilja tudi sama nemoralna v smislu določbe tretjega odstavka 3. člena ZPP.
brezplačna pravna pomoč - delegacija pristojnosti - zavrženje predloga
V zvezi s predlogom predsednice Delovnega sodišča v Celju ne gre za situacijo, glede katere bi lahko prišla v poštev uporaba 67. člena ZPP o delegaciji pristojnosti s strani vrhovnega sodišča, saj predlog ni bil vložen v okviru pravdnega postopka (delovnopravnega spora), ampak v postopku za določitev brezplačne pravne pomoči. To je poseben postopek, določen v ZBPP, ki v drugem odstavku 36. člena napotuje še na ZUP, če ZBPP ne določa drugače. ZUP pa ne pozna delegacije pristojnosti (pozna le institut izločitve), o kateri bi vrhovno sodišče odločalo v okviru svoje sodne funkcije.
ZPP člen 367c, 367c/3. ZUPJS člen 34, 34/1. ZUP člen 207, 207/1, 237.
dopuščena revizija - pravica do otroškega dodatka
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se pri odločanju o priznanju pravice do otroškega dodatka upoštevajo tudi dejstva, ki so nastala po izdaji prvostopenjskega upravnega akta.
ZBPP člen 2, 2/3, 7, 7/1, 34, 34/2. ZPP člen 18, 18/2, 37, 67, 274, 274/1.
prošnja za brezplačno pravno pomoč - predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - sodna pristojnost - sprememba sodne prakse - zavrženje predloga
Ker gre pri odločanju o prošnji za brezplačno pravno pomoč za poseben upravni postopek (v katerem kot poseben upravni organ odloča bodisi predsednik okrožnega sodišča bodisi predsednik specializiranega sodišča oziroma po njunem pooblastilu drug sodnik, ki ima na tem sodišču položaj svetnika), ki se rešuje v okviru določb ZUP, in ne za sodni postopek, odločanje o predlogu predsednice sodišča prve stopnje za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ne spada v sodno pristojnost. Zato je vrhovno sodišče ob smiselni uporabi prvega odstavka 274. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 18. člena ZPP predlog zavrglo.
Na področju odločanja o predlogu za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče v primeru dodelitve brezplačne pravne pomoči je prišlo do spremembe dosedanje sodne prakse (sklep Vrhovnega sodišča RS I Upr 1/2023 z dne 11. 5. 2023).
dopuščena revizija - ugotovitev lastnosti zavarovanca - Evropska komisija - družbenik in poslovodna oseba
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali status zaposlitve uslužbenca Evropske komisije in vključitve v sistem socialnovarstvenih dajatev za uradnike in druge uslužbence EU izključuje obveznost vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi statusa družbenika in poslovodne osebe v Republiki Sloveniji.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialno pravo pravilno uporabljeno v stališču drugostopenjske sodbe, da pogodbi o kadrovski štipendiji, sklenjeni med strankama, vsebujeta zgolj sankcijo za primer, da se štipendistka sploh ne zaposli pri štipenditorju, ne pa sankcije za primer, če pred potekom pogodbeno dogovorjenega obdobja obvezne zaposlitve za 12 mesecev poda odpoved pogodbe o zaposlitvi in se zaposli pri drugem delodajalcu.