predlog za dopustitev revizije - prošnja za brezplačno pravno pomoč - pristojnost Vrhovnega sodišča - laična vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Ker je dolžnik predlog vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, njegov predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
Vrhovno sodišče ni pristojno za odločanje o dolžnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (31.a člen ZBPP). Prav tako pa dolžnik s prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne more sanirati prej opisane pomanjkljivosti (pomanjkanja postulacijske sposobnosti) pri že vloženi vlogi (predlogu za dopustitev revizije), tudi če bi mu bila brezplačna pravna pomoč odobrena.
predlog za dopustitev revizije - novo pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - staro pooblastilo - prirejeno pooblastilo - prirejen datum na pooblastilu - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Novo pooblastilo je pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve.
Vrhovno sodišče po pregledu pooblastila ugotavlja, da je bil na pooblastilu prvotno zapisan datum z uporabo belila predrugačen v datum 9. 5. 2023. To pomeni, da predloženo pooblastilo ni novo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zavrnitev predloga
Navedba, da je sodnica, ki je zaposlena na Okrajnem sodišču v Mariboru, zunajzakonska partnerka kupca dolžnikove nepremičnine, ne predstavlja tehtnega razloga za prenos pristojnosti.
Pritožnik je s trditvami o prepirih in pretepih z neznanimi osebami v izvorni državi navajal samo dejstva, ki glede na jasno zakonsko besedilo niso pomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite. Ker tožnik v svoji izvorni državi ni imel nobenih problemov zaradi svoje rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini, pri prepirih in pretepih niti ne gre za resno škodo v smislu 28. člena ZMZ-1. Prepiri in pretepi z neznanimi ljudmi pa ne pomenijo preganjanja v smislu 27. člena ZMZ-1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - nepravdni postopek - vodenje več ločenih postopkov - delitev solastnine - nepremičnina na območju različnih sodišč - ugoditev predlogu
Predlagatelja sta solastnika nepremičnin na območju različnih okrajnih sodišč, v zvezi s katerimi med istimi udeleženci tečejo nepravdni postopki za delitev solastnine. Smotrno je, da v vseh postopkih razdružitve solastnega premoženja med istimi udeleženci postopa eno sodišče.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - napačna uporaba materialnega prava - pravica do pritožbe - pravica do pravnega sredstva - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - zavrnitev pritožbe
V obravnavani zadevi je odločilno, da zaradi napačne uporabe materialnega prava sodišče prve stopnje ni ugotavljalo prav nobenih dejstev, odločilnih za uporabo 6. odstavka 67. člena SPZ. Omenjeno pomeni, da bi bil dotičen dejstveni substrat prvič obravnavan pred sodiščem druge stopnje, s čimer pa bi bilo kršeno načelo instančnosti, saj bi sodišče višje stopnje prvič odločalo o vprašanjih, ki pomenijo samostojno pravno celoto in ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje.
sklep o zavrženju tožbe - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - dovoljenost pritožbe - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
V obravnavani zadevi ne gre za sklep o razveljavitvi sodbe sodišča druge stopnje. Sodišče druge stopnje kot pritožbeno sodišče je namreč s sklepom razveljavilo sklep sodišča prve stopnje. Pritožba zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje zato ni dovoljena.
ZNP-1 člen 37, 42. ZPP člen 201, 201/2, 374, 374/2, 377. ZZK-1 člen 120, 120/2.
predlog za dopustitev revizije - zemljiškoknjižni postopek - udeležba v nepravdnem postopku - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - aktivna procesna legitimacija za vložitev predloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predloga za dopustitev revizije ne more vložiti oseba, ki do pravnomočnosti nepravdnega postopka v njem ni bila udeležena (drugi odstavek 201. člena ZPP v zvezi s 37. in 42. členom ZNP-1 in drugim odstavkom 120. členom ZZK-1), ampak ga lahko vložijo le formalna udeleženca, udeleženci, ki jim je bila udeležba že pravnomočno dopuščena in zakoniti udeleženec.
ZNP-1 člen 11, 11/5, 42, 61, 61/1, 62. ZPP člen 67.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zaslišanje osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost - dejansko prebivališče - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - lažja izvedba postopka - ugoditev predlogu
V konkretnem primeru gre za postopek, v katerem se presoja razsodnost prvega nasprotnega udeleženca in mora zato sodnik udeležence zaslišati, izvedenec medicinske stroke pa ga mora tudi pregledati (61. in 62. člen ZNP-1, na katerega se utemeljeno sklicuje predlagajoče sodišče). Prvi nasprotni udeleženec se nahaja v socialno varstvenem zavodu na območju Okrajnega sodišča na Ptuju, oseba, ki naj se imenuje za skrbnika pa ima prebivališče v Rogaški Slatini. Ker je v obeh primerih razdalja do Okrajnega sodišča na Ptuju neprimerno krajša kot razdalja do Okrajnega sodišča v Kopru, Vrhovno sodišče ocenjuje, da se bo postopek, ki ga bo opravilo drugo stvarno pristojno sodišče – Okrajno sodišče na Ptuju, lažje in ceneje opravil. Razen tega je v skladu z določbo petega odstavka 11. člena ZNP-1 izkazana tudi pristojnost Okrajnega sodišča na Ptuju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - STVARNO PRAVO
VS00068386
ZEKom-1 člen 3, 3-5, 24, 24/1, 24/2, 24/3, 24/4, 170, 170/1. SPZ člen 15, 15/2.
zaščita pred vznemirjanjem - opustitveni zahtevek - radijska frekvenca - protipraven poseg v radijsko frekvenco - uporaba radiofrekvenčnega spektra - čezmejni spor - suverenost držav - aktivna legitimacija rs - sodba presenečenja - pravica do izjave - uporaba druge pravne podlage pred sodiščem druge stopnje - dolžna procesna skrbnost pravdne stranke - zavrnitev revizije
Ker je radiofrekvenčni spekter del suverenosti Republike Slovenije, pomeni poseganje vanj tudi kršitev njene suverenosti. Pred takimi čezmejnimi posegi, ki prihajajo s strani tujih civilnopravnih subjektov, s katerimi se ne posega samo v pravico uporabe dodeljene frekvence, temveč pomenijo hkrati poseganje v suverenost Republike Slovenije, se Republika Slovenija lahko brani s pravnimi sredstvi. Ta pristojnost (v tem primeru stvarna legitimacija) ji pripada ne glede na to, ali pomeni poseganje v radiofrekvenčni spekter hkrati tudi poseganje v katero od dodeljenih frekvenc, in ne glede na to, ali je imetnik pravice uporabe prizadete frekvence sprožil postopek pravnega varstva svoje pravice.
zavrženje pritožbe - omejitev gibanja tujcu - odpravljen akt - pravni interes za pritožbo
Ker je bila omejitev gibanja pritožniku po njegovih navedbah odpravljena, Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožnik pravnega interesa za pritožbo ne izkazuje več (kot navaja tudi sam), saj ne more doseči izboljšanja svojega pravnega položaja, zaradi česar je pritožbo zavrglo.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 13, 13/1,. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4.
V obravnavani zadevi je nesporno, da bo pritožnik v primeru vrnitve na Hrvaško v okviru dublinskega postopka obravnavan kot prosilec za mednarodno zaščito in ne kot tujec. Glede na navedeno je po presoji Vrhovnega sodišča za ugotavljanje ovir za predajo Republiki Hrvaški na podlagi Uredbe Dublin III bistvenega pomena to, kako ravnajo hrvaški organi z osebami, ki imajo status prosilcev za mednarodno zaščito.
Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 2c. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 13, 13/1, 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi - status begunca - namera - zavrnitev pritožbe
Z vidika odgovornosti Republike Hrvaške za obravnavanje pritožnikove prošnje na podlagi Uredbe Dublin III ni relevantno ali je ob prihodu na Hrvaško tam vložil namero oziroma prošnjo za mednarodno zaščito ali ne, temveč je relevantno nesporno dejstvo, da je na Hrvaško prišel. V obeh primerih je vzpostavljen položaj odgovornosti Hrvaške, le na drugi pravni podlagi (prvi odstavek 13. člena Uredbe Dublin III.
1. ali je tožeča stranka v primeru, ko ji škodo povzroči obvezno zavarovano premikajoče se motorno vozilo, aktivno legitimirana za vtoževanje (in nato prejem) socialnih prispevkov iz odškodnine, ki predstavlja izgubo na osebnem prejemku iz delovnega razmerja od zavarovalnice, pri kateri je sklenjeno odgovornostno avtomobilsko zavarovanje?
2. ali mora biti dejstvo, da gre za obdavčljivo odškodnino, razvidno iz izreka sodbe?
sklep Višjega sodišča o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep, s katerim sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo temu sodišču v novo sojenje, ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan. Revizija zoper tak sklep zato ni dovoljena (prvi odstavek 384. člena ZPP), kar pomeni, da je ni mogoče niti dopustiti (drugi odstavek 367. člena ZPP). Glede na navedeno je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP predlog za dopustitev revizije kot nedovoljen zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Navedbe predlagatelja, s katerimi utemeljuje svoj predlog, odražajo predvsem njegovo nestrinjanje z odločitvami sodišč na vseh stopnjah. Te trditve pa same po sebi po mnenju Vrhovnega sodišča ne utemeljujejo razumnega dvoma v nepristranskost sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00069071
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 352, 352/1, 768. ZOdv člen 11, 11/2. Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 41.
odškodninska odgovornost odvetnika - kršitev obveznosti iz mandatne pogodbe - zastaranje odškodninske terjatve - zastaranje odškodninske terjatve iz kršitve mandatne pogodbe - začetek teka zastaralnega roka - aktivnosti v smeri odvrnitve škodljivih posledic - ugoditev reviziji
Glede na naravo mandatnega razmerja med odvetnikom, ki je pravni strokovnjak, in stranko, ki to ni, ni realno pričakovati, da bo stranka v času, ko odvetnik poskuša na podlagi njenega pooblastila sanirati svojo napako, zoper njega že uveljavljala odškodninski zahtevek zaradi te napake.
predlog za dopustitev revizije - plačilo najemnine - višina najemnine - bruto ali neto znesek - zavrnitev predloga
Tožnici sta na podlagi najemne pogodbe za poslovni prostor od sodišča zahtevali, naj tožencu naloži plačilo premalo plačane najemnine. Navedli sta, da je bila dogovorjena mesečna najemnina 500 EUR, toženec pa je plačeval le 387,50 EUR, ker je od zneska 500 EUR znesek davka odvajal državi. Plačilo razlike sta zahtevali od sklenitve pogodbe 5. 3. 2014 do 5. 3. 2019. Sodišče prve stopnje je zaradi zastaranja zavrnilo zahtevek za obdobje pred majem 2016. V preostalem pa je tožbenemu zahtevku ugodilo. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca ugodilo in je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo še v preostalem delu. Obrazložilo je, da med pravdnima strankama ni bilo sporno, da mora toženec po davčnih predpisih za tožnici odvesti davek. Ker v pogodbi ni bilo izrecno napisano, da dogovorjeni znesek najemnine predstavlja neto znesek, je presodilo, da je pogodbo mogoče razlagati le tako, da je bil v pogodbi dogovorjen bruto znesek. Vrhovno sodišče je odločilo, da niso izpolnjeni pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije.