pritožbeni postopek v gospodarskih sporih - specialna ureditev - dvofazni postopek - sodba s skrajšano obrazložitvijo - napoved pritožbe - sodba s polno obrazložitvijo - pritožba
Sodba s skrajšano obrazložitvijo skupaj s sodbo s polno obrazložitvijo sicer tvori enotno odločitev sodišča prve stopnje, vendar je pritožbo dopustno vložiti zgolj zoper tisto, ki vsebuje obrazložitev po četrtem odstavku 324. člena ZPP.
Zaradi dvofaznega postopka pritožbe na sodbo, to je vloge z dne 4. 1. 2016, ni mogoče šteti hkrati za napoved pritožbe in pritožbo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0085849
ZIZ člen 267, 272. ZFPPIPP člen 277, 277/3. OZ člen 190.
začasna odredba – kdaj je mogoče izdati začasno odredbo – pogoji za začasno odredbo – zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – zavarovanje bodočih terjatev – neupravičena pridobitev – trditvena in dokazna podlaga
Začasno odredbo je mogoče izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler niso podani pogoji za izvršbo. Takšna ureditev tožeči stranki omogoča, da vloži začasno odredbo pred uvedbo sodnega postopka, kar pa ne pomeni, da ji ni potrebno izkazati zakonskih pogojev zanjo.
plačilo šolnine - dogovor o obročnem odplačilu - prekinitev študija po plačilu prvega obroka šolnine - obveznost plačila še neplačanega dela šolnine - razlaga pogodbenih določb
Plačilo šolnine za 1. letnik znaša 3.490,00 EUR in je predvideno v enkratnem znesku. Dejstvo, da je toženki bilo odobreno plačilo v treh obrokih, ne pomeni, da v primeru izpisa ali prekinitve študija ni dolžna plačati še neplačanih obrokov šolnine, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje.
Glede na to, da je bila prva javna dražba za izklicno ceno 3.690.000,00 EUR neuspešna, saj za prvo prodajo ni bilo plačanih varščin in noben kupec ni pristopil na dražbo, višje sodišče ugotavlja, da za nepremičnine po takšni (kaj šele po višji) ceni ni povpraševanja, saj je neuspešna javna dražba zanesljiv pokazatelj realne vrednosti. Zato ne bi bilo smotrno izvesti nezavezujočega zbiranja ponudb, na katerem bi ugotavljali novo ceno nepremičnin in tudi ne izdelovati nove cenitve. Odločitev za prodajo po izklicni ceni, za 10 % nižji od prve javne dražbe, je tako povsem primerna. Če bi možnost prodaje po višji ceni obstajala, bi se gotovo pokazala že na prvi dražbi, na kateri pa ni bilo nobenih zainteresiranih kupcev. Na novi javni dražbi bodo v primeru, da takšni kupci res obstajajo, z zviševanjem cene lahko dosežena višja prodajna cena in bo tudi na tak način dosežen cilj, ki ga zasleduje pritožnik.
ponoven odpust obveznosti – namen postopka osebnega stečaja – pravni interes – izigravanje instituta odpusta obveznosti
O odpustu teh obveznosti je bilo pravnomočno odločeno, zakonska možnost odpusta obveznosti za vse tiste terjatve, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, pa je bila s tem izčrpana. Drugačno stališče bi dopuščalo možnost izigravanja instituta odpusta obveznosti.
Postopek osebnega stečaja se vodi predvsem zato, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih, in ne zato, da bi se dolžnik izognil plačilu svojih obveznosti do upnikov, tudi v tem postopku (tako kot v postopku, ki je tekel pod opr. št. St .../2013) pa premoženja ni, zato upniki ne bi prejeli niti delnega poplačila oziroma njihove terjatve ne bi bile niti delno poplačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika.
ZPP člen 151, 163, 163/4. ZFPPIPP člen 34, 34/3, 46, 59, 59/2, 354.
pravda - pravdni stroški - čas nastanka stroškov - stečaj - prijava stroškov v stečaj - stroški stečajnega postopka
Za odločitev glede povrnitve stroškov pravdnega postopka tožeče stranke v konkretnem primeru je poleg vprašanja, kako se je postopek zaključil, odločilno vprašanje, kdaj so ti pravdni stroški tožeči stranki nastali, in v primeru, če so ji nastali pred začetkom stečajnega postopka tožene stranke, še vprašanje, ali jih je pravočasno prijavila kot svojo terjatev v tistem stečajnem postopku.
duševno zdravje – zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom – sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – prisilna hospitalizacija – pogoji za izrek ukrepa – suicidalna ogroženost – ogrožanje življenja in zdravja
Pritožnica ustrezno konkretno oporeka le okoliščini, da naj bi grozila s samomorom. A da naj bi bilo temu dejansko tako, izhaja iz mnenja (izvida) izvedenca, ki sklicujoč se na heteroanamnestične podatke navaja, da naj bi bila pritožničina hospitalizacija indicirana (prav) zaradi suicidalne ogroženosti.
stroški postopka – višina sodne takse – vložitev vloge v elektronski obliki
Skupni stroški tožnika s sodno takso so bili torej 54,00 EUR in ne 55,00 EUR, kot mu jih je priznalo sodišče prve stopnje, in v tem delu je pritožba toženca utemeljena.
ZIZ člen 64, 64/5, 65, 65/2, 73, 73/2, 73/3, 79, 79/1, 79/1-6, 83, 84, 92, 92/1. ZPP člen 212. ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2.
ugovor tretjega - predmeti izvzeti iz izvršbe - nedopustnost izvršbe - odlog izvršbe - varščina
Vsebinska obravnava tretjega o poteku izvršbe ni dopustna, prav tako niso podani razlogi zaradi katerih bi bili določeni predmeti izvzeti iz izvršbe po določbi 6. točke prvega odstavka 79. člena ZIZ, ker naj bi šlo za priznanja tretjega. Sodišče mora namreč najprej ugotoviti, čigav je predmet izvršbe in šele nato lahko v posledičnem ponovnem postopku o opravi izvršbe ugotavlja, ali gre za oprostitve, omejitve ali izvzetja iz izvršbe.
spor majhne vrednosti - upravnik - nepremičnine skupne rabe - stroški upravljanja in vzdrževanja - obratovalni stroški - uporaba tuje stvari v svojo korist - poslovni prostori
Stroške upravljanja bi lahko tožeča stranka vtoževala zgolj na podlagi sklenjene pogodbe o upravljanju, ki pa jo nesporno tožena stranka ni sklenila in je zato ne zavezuje.
Glede na to, da je tožena stranka uporabo delov, ki so v lasti solastnikov, zanikala, bi morala tožeča stranka za utemeljenost tožbenega zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve konkretizirano trditi in dokazati, katere dele naj bi tožena stranka neupravičeno uporabljala.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODSTVO
VSL0069183
ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 142, 142/3, 142/4. ZS člen 83, 83/3.
vročanje sodnih pisanj – fikcija vročitve – sodne počitnice – tek rokov – prepozna pritožba
Petnajstdnevni „rok“ za nastop vročitve s fikcijo kljub svojemu poimenovanju ne predstavlja pravega procesnega roka v smislu ZPP, saj gre le za zaključno fazo procesnega dejanja vročanja, po opravi katere šele lahko začnejo teči procesni roki, kar posledično pomeni, da se lahko izteče na soboto, nedeljo ali praznik in tudi med sodnimi počitnicami.
pristojnost – opredelitev spora – spor o stvarnih pravicah – gospodarski spor
Ker sta pravdni stranki gospodarski družbi in tožnica zahteva, da se izvršba na nepremičninah izreče za nedopustno, gre za gospodarski spor, ne glede na to, da se tožeča stranka v tožbi sklicuje na svojo lastninsko pravico na nepremičninah.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 211, 211/2. SPZ člen 47, 99.
zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – predlog za ureditev medsebojnih razmerij – predlog za prekinitev postopka – zavrnitev predloga za prekinitev postopka izven naroka – posebna pritožba
Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrnilo toženčev predlog za prekinitev postopka, ko je ocenilo, da odločitev o predlogu toženca za ureditev medsebojnih razmerij po 47. členu SPZ, ne predstavlja predhodnega vprašanja o tem, kje poteka meja med parcelama pravdnih strank.
premestitev - poslovni razlog - prenehanje potreb po delu - javni uslužbenec
Tožena stranka je izdala sklep, s katerim je bila tožnica iz delovnega mesta podsekretar premeščena na delovno mesto višji svetovalec. Razlog te premestitve je bil v tem, da je bilo tožničino prejšnje delovno mesto s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest pri toženi stranki ukinjeno. Soglasje k temu Pravilniku je dala tudi Vlada RS. Zoper ta sklep je tožnica vložila pritožbo, ki pa je bila s sklepom drugostopenjskega organa tožene stranke zavrnjena kot neutemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo tožničino prejšnje delovno mesto dejansko ukinjeno, tožnica pa opravlja druge naloge na področju statističnega raziskovanja v sektorju B. (v primerjavi z njenim prejšnjim delom). Zato je sodišče utemeljeno zaključilo, da sta bila izpodbijana sklepa tožene stranke zakonita, saj je potreba po tožničinem dotedanjem delu dejansko prenehala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - starejši delavec
V skladu z določbo prvega odstavka 114. člena ZDR-1 delodajalec ne sme delavcu, ki je dopolnil starost 58 let ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik v trenutku odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpolnjeval drugi pogoj iz prvega odstavka 114. člena ZDR-1, zato mu tožena stranka brez pisnega soglasja ali ob primerih iz drugega odstavka 114. člena ZDR-1, pogodbe iz poslovnega razloga ne bi smela odpovedati. Ker je tožena stranka tožniku podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez tožnikovega pisnega soglasja, je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru, ko je imela tožnica v souporabi kopalnico, ne gre za stanovanje v smislu kot je določen v SZ-1, torej ne gre za funkcionalno celoto, kar pa glede priznanja subvencije najemnine ni odločilno. Za presojo sporne zadeve je potrebno uporabiti 28. člen ZUPJS, ki v prvem odstavku določa, da je do subvencioniranja najemnine upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju, bivalni enoti in tržnem najemnem ter hišniškem stanovanju. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da gre v tem primeru za souporabo stanovanja. Gre zgolj za souporabo enega prostora, in sicer kopalnice. Stanje je primerljivo z bivalnimi enotami, kajti tudi v teh primerih gre za souporabo določenih prostorov (drugi odstavek 6. člena SZ-1). Zato v takem primeru ni mogoče odreči priznanja pravice do subvencije najemnine, če so za to izpolnjeni tudi ostali z zakonom določeni pogoji. Ker tožena stranka teh pogojev ni ugotavljala, je sodišče prve stopnje izpodbijane upravne odločbe utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
ZDR-1 člen 88, 88/2, 111, 111/1, 111/1-4, 111/3, 144, 144/1, 144/2. OZ člen 299, 299/2.
odškodnina za čas odpovednega roka - zamudne obresti - izredna odpoved - nadurno delo
V skladu z drugim odstavkom 144. člena ZDR-1 mora delodajalec delavcu nadurno delo sicer res odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela, ustno pa le, če pisna odreditev ni mogoča zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela (v tem primeru se pisna odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu). Vendar se je sodna praksa postavila na stališče, da je delavec do plačila za nadurno delo upravičen, čeprav mu takšno delo ni bilo odrejeno pisno pred pričetkom njegovega opravljanja, če je delodajalec vedel, da mora delavec zaradi zahtevane naloge opravljati delo prek polnega delovnega časa. Sodišče prve stopnje je zato v obravnavanem primeru tožnici pravilno prisodilo plačilo za opravljeno nadurno delo v zahtevanem obsegu 57 ur, saj je direktor tožene stranke vedel, da tožnica takšno delo opravlja.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožnica upravičena do odškodnine za čas 30-dnevnega odpovednega roka in ne le za čas do izteka odpovednega roka na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnica podala 14. 6. 2013. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnica 14. 6. 2013 po elektronski pošti poslala direktorju tožene stranke, ni pričela učinkovati, saj ni bila vročena v skladu z določbo drugega odstavka 88. člena ZDR-1 (tj. osebno v prostorih delodajalca, s priporočeno pošiljko s povratnico ali z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu). V takšnem primeru se šteje, da delavec redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi sploh ni podal, zato mu na tej podlagi pogodba o zaposlitvi tudi po izteku odpovednega roka ne preneha. Odpovedni rok torej na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice sploh ni pričel teči.
Terjatev iz naslova odškodnine za čas odpovednega roka kot zakonska posledica zakonito podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca (tretji odstavek 111. člena ZDR-1) zapade v plačilo z dnem prenehanja delovnega razmerja. Ker se šteje, da že sama odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni poziv upnika (delavca) na plačilo odškodnine za čas odpovednega roka kot zakonske posledice izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca, nastopi zamuda dolžnika (delodajalca) z naslednjim dnem po prenehanju delovnega razmerja (drugi odstavek 299. člena OZ). V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje tožnici pravilno prisodilo zakonske zamudne obresti od odškodnine za čas odpovednega roka od 5. 7. 2013, tj. od naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja med strankama.
Pritožba je pravno sredstvo, ki jo imajo stranke pravico vložiti zoper sodno odločbo sodišča prve stopnje. ZPP v 343. členu določa, da se smejo stranke pritožiti v predpisanem roku zoper sodno odločbo, izdano na prvi stopnji. Zoper sodno odločbo sodišča druge stopnje pritožba ni dovoljena in iz tega razloga tudi nima pravnega pouka za vložitev rednega pravnega sredstva. Sodišče prve stopnje je zato tožnikovo pritožbo, vloženo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, skladno s prvim odstavkom 343. člena ZPP pravilno zavrglo kot nedovoljeno.