PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075325
Prva direktiva Sveta št. 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami člen 10. ZIL-1 člen 120, 120/6, 120/6-a. ZPP člen 39.
tožba za razveljavitev znamke zaradi neuporabe - uporaba znamk - resna in dejanska uporaba znamke - simbolična uporaba znamke - uporaba znamke v nespremenjeni obliki - vrednost spornega predmeta - pivo - kozorog
Za svoj uspeh v pravdi bi tožena stranka, upoštevajoč njene navedbe, da blagovno znamko uporablja (in da jo je v relevantnem času uporabljala), morala predložiti take dokaze, iz katerih bi bilo jasno razvidno, da uporablja svojo znamko, v taki obliki, ki se glede na obliko, v kateri je bila (ta znamka) registrirana, razlikuje v elementih, ki ne spreminjajo razlikovalnega značaja znamke. Tega pa s sklicevanjem na uporabo ostalih registriranih znamk v nespremenjeni obliki, ni storila. Zato je taka njena obramba proti navedbam tožeče stranke, da besedne blagovne znamke tožena stranka ne uporablja niti je v relevantnem obdobju ni uporabljala, nesklepčna.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - ustavitev postopka - izbrisni razlog - poslovni naslov - opustitev izdaje dovoljenja za poslovanje - objekt, katerega lastnik je druga oseba - predlog za začetek postopka izbrisa - upravičeni predlagatelj - oseba, ki je lastnik objekta - procesno upravičenje predlagatelja izbrisnega postopka - domneva obstoja izbrisnega razloga
Lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe, lahko predlaga začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije le na podlagi domneve izbrisnega razloga, ki je določena v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, torej le v primeru, če je v sodni register vpisan poslovni naslov pravne osebe, na katerem je objekt, katerega lastnik je, če ji ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu.
Ker je procesno upravičenje predlagatelja izbrisnega postopka povezano le z domnevo izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ki je določena v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, predlagatelj ne more uspeti s trditvami, da subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register ter s trditvami, da nikjer ne zatrjuje in ne dokazuje, da še vedno posluje na tem poslovnem naslovu.
Pravne učinke javne listine imajo tudi potrdila notarja, da je stranka vpričo njega lastnoročno ali varno elektronsko podpisala listino ali dala nanjo svoj ročni znak ali da je podpis ali ročni znak, ki je že na listini, vpričo njega priznala kot svojega.
Javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena in da je sama listina nepravilno sestavljena.
najemna pogodba - kršitev najemne pogodbe - oddaja poslovnega prostora družbam s konkurenčno dejavnostjo - poslovna odškodninska odgovornost
Ne gre za kršitev najemne pogodbe, če je najemodajalka v istem trgovskem centru oddala poslovne prostore drugim družbam, ki se ukvarjajo z isto dejavnostjo, kot najemnica, saj je slednja ob podpisu najemne pogodbe vedela oziroma bi morala vedeti, v kakšno poslovno okolje se podaja, kakšne trgovine v trgovskem centru že poslujejo oziroma pričenjajo s poslovanjem skupaj z njo, ter da nekatere izmed njih prodajajo artikle, za katere je med drugim registrirana tudi tožena stranka.
zavarovanje denarne terjatve – začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – točke investicijskih vzajemnih skladov kot skupno premoženje – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – subjektivna nevarnost – delež na skupnem premoženju
Vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo le na velikost deležev zakoncev na skupnem premoženju in ne ohranjajo položaja posebnega premoženja.
spor majhne vrednosti – mandatna pogodba – plačilo – višina plačila – število opravljenih ur vožnje – izplačilo – dejansko stanje – pritožbeni razlogi
Sodba, s katero je končan spor v postopku o sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče je zato vezano na dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila naročnica storitve toženka in da je pri pravni prednici tožnice opravila 139 ur vožnje, za kar je tožnici dolžna plačati.
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4. ZST-1C člen 25, 26, 29. ZPP člen 168.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - trditveno in dokazno breme - izjava o premoženjskem stanju - nepopolna vloga - pozivni sklep - zavrženje predloga - vpogled v javne evidence - upoštevanje podatkov - novela ZST-1C
Obveznost stranke, ki poda pri sodišču prve stopnje predlog za odlog ali oprostitev plačila sodne takse, je, da najprej zatrjuje tista dejstva, ki so podlaga za oprostitev ali odlog (na primer slabo bilančno stanje, izguba, dolgovi in podobno) ter šele nato za zatrjevana dejstva kot dokaz predlaga vpogled v javne evidence. Poleg tega pa sodišče prve stopnje na podlagi 12. člena ZST-1 vpogleda v javno dostopne evidence le takrat, kadar dvomi o resničnosti navedb, ki jih stranka navede v izjavi o premoženjskem stanju. To pomeni, da sodišče nima pravne podlage, da bi brez trditev stranke samo vpogledovalo v javne dostopne evidence, temveč to stori lahko le v primeru, kadar v že podane trditve o slabem premoženjskem stanju stranke dvomi in resničnost teh navedb preveri v skladu s 12. členom ZST-1 v javno dostopnih evidencah.
Pritožbeno sodišče še poudarja, da je 10. 5. 2016 stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1C), ki v prehodnih in končnih določbah določa v 25. členu, da se takse za postopke in dejanja, glede katerih je taksna obveznost nastala do začetka uporabe tega zakona, torej do 10. 5. 2016, plačujejo po dosedanjih predpisih in dosedanji tarifi.
kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – objekt kazenskopravnega varstva – pravica do zasebnosti uporabnika stanovanja – solastništvo nepremičnine – pravica do izvrševanja posesti – nadlegovanje drugega pri mirni uporabi stanovanja
Objekt kazenskopravnega varstva pri nedotakljivosti stanovanja ni pravica do lastnine, temveč posameznikova pravica do zasebnosti v prostorih, ki jih uporablja za bivanje in kamor spusti le osebe, ki jim to dovoli.
Nedostojno vedenje in nadlegovanje drugega pri mirni uporabi stanovanja, ki se kaže v vstopanju obdolženke v dnevno sobo ter spalnico ob hkratnih grožnjah z neupravičenim slikovnim snemanjem spolnega odnosa oziroma oseb brez oblačil, je nedopusten poseg v pravico do zasebnosti uporabnika stanovanja.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – normalno poslovanje – pomanjkljive trditve in dokazi – pritožbene novote
Tožeča stranka je razloge, ki utemeljujejo predlog za oprostitev plačila sodne takse, navedla šele v pritožbi. Ker gre za pritožbene novote, teh dejstev sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati. Pritožbeno sodišče pa jih ne sme upoštevati, zato ker tožeča stranka ni navedla upravičenega razloga, zakaj trditev glede premoženjskega finančnega in likvidnostnega stanja brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti v postopku pred sodiščem prve stopnje.
ZGD-1 člen 48, 481, 482, 521, 521/1, 521/1-4. ZSReg člen 10, 10/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 42. ZFPPIPP člen 229, 373.
prenos poslovnih deležev pri subjektu vpisa v stečaju – zavrnitev zahtevka za vpis sprememb v sodni register na podlagi pogodbe o prenosu poslovnih deležev družbi v stečaju
Nihče ne more na drugega prenesti več pravic kot jih ima sam. Družbenik družbe v stečaju, ki mu zaradi stečaja ostane le pravica do sorazmernega dela preostanka stečajne mase, na drugega ne more prenesti poslovnega deleža v skladu z določbami ZGD-1 o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža. Registrsko sodišče mora predlog za vpis spremembe družbenikov, poslovnih deležev in družbene pogodbe na podlagi pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža v subjektu vpisa v stečaju zavrniti, ker tak predlog ni v skladu z zakonom.
Ker osebam, ki so v sodni register vpisane kot družbeniki, v stečaju preneha pravica do upravljanja (odločanja), jim preneha tudi pravica do spremembe družbene pogodbe. To pa posledično pomeni, da tudi čistopisa družbene pogodbe ali akta o ustanovitvi po začetku stečajnega postopka ni več mogoče izdelati.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 429. ZPP člen 208, 208/2. ZSReg člen 19.
izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - predlog lastnika objekta - izbrisni razlog - hipoteka - nepremičnina - premoženje - najem - najemnina - zahteva za oceno ustavnosti - odločba Ustavnega sodišča - ugotovitev, da je zakon v neskladju z Ustavo
Do odprave ugotovljenega neskladja v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, se kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (na predlog lastnika objekta) lahko uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Navedeno pomeni, da je mogoče v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
ZTLR člen 52, 56. SPZ člen 218. ZPP člen 184, 184/1, 185, 185/1, 319, 319/2.
tožba na ugotovitev služnosti – pravnoposlovni način pridobitve služnostne pravice – prava pogodbena volja – sprememba tožbe v ponovljenem postopku – dovolitev spremembe tožbe – razlog smotrnosti – zavrženje dela tožbenega zahtevka – ugovor pravnomočno razsojene stvari
Za nastanek stvarne pravice je – v primeru neusklajenosti soglasne volje pogodbenikov in njene izjave v pisni pogodbi – odločilna soglasna volja pogodbenikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0084454
OZ člen 179. ZVZD člen 8.
odškodninska obveznost – nepremoženjska škoda – poškodba na delovnem mestu – odgovornost delodajalca – temelj obveznosti – kršitev pravil o varnosti in zdravju pri delu – vzročna zveza – odsotnost vzročne zveze – teorija o adekvatni vzročnosti – trditvena podlaga
Tožnica je s svojim zahtevkom uveljavljala plačilo odškodnine za škodo, ki ji je nastala pri opravljanju dela v pomivalnici zavarovanca toženke, ko je pri vnosu pekača v pomivalni stroj z desnico po mezinčevi strani zapestja močno udarila ob rob vrat pomivalnega stroja. Sodišče prve stopnje je njen zahtevek pravilno zavrnilo. Zaključilo je, da je podana protipravnost ravnanja zavarovanca toženke, da pa med njegovimi kršitvami ZVZD in nastalo škodo ni vzročne zveze.
Zmotno je pritožbeno naziranje, da teorija o adekvatni vzročnosti v sodni praksi ni splošno sprejeta.
ZPP člen 80, 81, 81/1, 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 208, 208/1. ZNP člen 35, 35/1, 35/5.
prekinitev postopka zaradi prenehanja pravne osebe – nadaljevanje prekinjenega postopka – odprava pomanjkljivosti – sposobnost biti stranka – ustavna pravica do sodnega varstva – povrnitev stroškov nepravdnega postopka
Kljub temu, da predlagatelj ne obstaja več, je o predlogu nasprotne udeleženke za povrnitev stroškov postopka treba odločiti.
prekinitev postopka - prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja- predhodno vprašanje - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - nadaljevanje prekinjenega postopka - vložitev izrednega pravnega sredstva
Če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0079575
ZPP člen 319, 319/2. ZIZ člen 17, 20a, 20a/1, 20a/2, 20a/3.
zavrženje tožbe - ne bis in idem - neposredno izvršljiv notarski zapis - izpisek iz poslovnih knjig - izvršljiva sodna odločba - izvršilni naslov - posojilna pogodba - solidarno poroštvo - podaljšanje roka vrnitve posojila - zapadlost terjatve - potek roka - drugo dejstvo - dokaz zapadlosti terjatve - upnikova pisna izjava dolžniku - dokazilo o vročitvi pisne izjave
Če je ista obveznost tako predmet neposredno izvršljivega notarskega zapisa kot tudi izpiska iz poslovnih knjig oziroma obračuna obresti, upnik ne more na tej podlagi izposlovati še sodbe, saj tako izvršljiva sodna odločba kot izvršljiv notarski zapis predstavljata izvršilni naslov, na podlagi katerega sodišče dovoli izvršbo. Na osnovi iste terjatve pa upnik ne more pridobiti dveh izvršilnih naslovov. Sodišče mora namreč med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo.
Tožbeni zahtevek temelji na obveznosti toženca kot solidarnega poroka po posojilni pogodbi v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Zaradi podaljševanja roka vrnitve posojila po prevzemu poroštva se posojilojemalčeva oziroma porokova obveznost ni povečala, če bi se, bi omenjena okoliščina lahko pomenila samo omejitev poroštva na tisti del posojilojemalčeve obveznosti, ki je obstojal na dan prevzema poroštva. Podaljševanje roka vrnitve posojila pa ni razlog za prenehanje poroštva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023471
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1, 394, 394/1.
kaznivo dejanje goljufije – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja – konkretizacija zakonskih znakov v opisu kaznivega dejanja – goljufivi namen – lažnivo prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliščin – puščanje v zmoti – običajna neizpolnitev pogodbe – civilnopravno razmerje – kršitev kazenskega zakona
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 211. člena KZ-1 izvrši tisti, ki zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi tega z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Storilčevo ravnanje pri tem je posebej motivirano, saj storilec ravna s specifičnim vzgibom okoristiti se, pri čemer slednje skuša doseči z ustvarjanjem zmotne predstave ali prikrivanjem dejanskih okoliščin pri oškodovancu. Prva oblika izvršitve tega kaznivega dejanja, torej ustvarjanje zmotne predstave pri oškodovancu, je posledica storilčevih lažnih trditev o dejanskih okoliščinah, pri drugi obliki pa storilec izkoristi že obstoječo oškodovančevo zmoto, ki jo bodisi podkrepi s svojim aktivnim ravnanjem ali pa oškodovancu le pasivno ne razkrije tistega, kar bi mu bil glede na njuno medsebojno razmerje dolžan pojasniti in ga v tem pušča v zmoti.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek - pravna oseba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - trditveno breme - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - blokada transakcijskega računa - zastavljeno premoženje
S prvostopenjskim sklepom je bil predlog tožene stranke zavrnjen pravilno, saj tožena stranka sploh ni navedla, da ne more priskrbeti denarja brez ogrožanja svoje dejavnosti. Dejstvo, da naj bi imela zastavljeno vse premoženje še zdaleč ne pomeni, da si denarja za plačilo sodne takse ne more priskrbeti; to je med drugim odvisno od vrednosti zastavljenih stvari dolgov, s katerimi je obremenjeno premoženje. Glede tega pa tožena stranka ni navedla ničesar.